Navadni slezovček: prepoznavanje in življenje

Kako ga prepoznamo

Zgornja stran kril je črno rjava. Ob telesu jo prekrivajo sivkaste dlačice, drugod pa so razporejene bele, bolj ali manj oglate pege. Tudi na zgornji strani zadnjih kril je vzorec izrazit.

Pri ločevanju od drugih vrst rodu Pyrgus je uporaben niz zabrisanih belih peg ob robu zgornje strani sprednjih kril; pri navadnem slezovčku je ta značilen niz prisoten. Rob kril krasijo izrazito belo-črne resice, spodnja stran pa je olivno rjava z oglatimi belimi lisami.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Pyrgus malvae

Kje živi

Vrsta je v Sloveniji razširjena po vsej državi, pogostejša pa je v nižinah in na toplih območjih. Pojavlja se vse do gozdne meje. Najraje ima manjše, negojene travnike z raznolikim cvetjem.

Uspeva tako na suhih kot vlažnih travnikih, pa tudi na traviščih, ki se že nekoliko zaraščajo. Prilagodljiv je na različna okolja in ga je mogoče najti tudi na močno spremenjenih površinah, kot so opuščeni kamnolomi, cestne brežine in nasipi. Opisi življenjskih prostorov za vrsto omenjajo tudi gozdne jase in odprta travišča z grmovjem, kjer se prepletajo gola tla in rastlinje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Pyrgus malvae

Prehrana in izbira rastlin

Gosenice se hranijo z rastlinami iz rodov petoprstnik (Potentilla), robida (Rubus) in jagodnjak (Fragaria). Za odlaganje jajčec samice izbirajo rastline, ki lahko gosenicam zagotovijo hrano, pri čemer so pomembne tudi razmere v neposredni okolici rastline. V opisanih raziskavah so bila jajčeca najpogosteje navedena na navadnem repiku, plazečem petoprstniku in gozdni jagodi.

Mlade gosenice večino časa preživijo v zavetju, ki si ga zgradijo iz lista gostiteljske rastline. Ko se odpravijo po hrano ali naredijo novo listno zavetje, se lahko premaknejo na drug list oziroma rastlino.

Odrasli metulji se hranijo na cvetovih. Posebej jih privlačijo modri in vijoličasti cvetovi, medtem ko so za bele, rumene in rdeče cvetove pokazali malo zanimanja ali ga niso pokazali. Na izbiro cveta poleg dostopne hrane vpliva tudi njegova barva.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Pyrgus malvae

Letanje in razvoj

V Sloveniji se odrasli navadni slezovčki pojavljajo v dveh generacijah: prva od aprila do junija, druga od julija do avgusta. Čez dan so dejavni, se hranijo ali sončijo. Gosenica večino zgodnjega razvoja ostaja na gostiteljski rastlini, pozneje pa se lahko giblje širše.

Pred preobrazbo se zabubi v kokonu, ki ga sprede na rastlinju ali v njem; buba prezimi v kokonu do pomladi.

Samci pri dvorjenju uporabljajo dve strategiji. Lahko čakajo na višjih rastlinah, da se jim približa samica, ali pa jo iščejo med letom. Katera strategija prevlada, je povezano z razpoložljivostjo hranilnih rastlin v življenjskem prostoru.

Pri čakanju samci izberejo mesta ob robu grmovja, pri iskanju pa letajo med samicami.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Pyrgus malvae