Nutrija: vodna zavetja, prehrana in življenje v skupinah

Nutrijo prepoznamo po oranžnih sekalcih, svetli bradi in okroglem repu. Na zadnjih nogah ima plavalno kožico, ki povezuje štiri prste.

Oranžni sekalci, okrogel rep in plavalne kožice

Nutrija ima veliko, približno trikotno glavo, majhne oči in ušesa ter svetlo območje ob bradi. Posebej opazni so oranžni sekalci. Dolgi rep je okrogel, redko poraščen. Guillermo D’Elia v vrstnem pregledu Animal Diversity Web iz leta 1999 navaja dolžino glave in trupa od 472 do 575 milimetrov ter repa od 340 do 405 milimetrov. Samci so navadno večji od samic. Telo prekrivata gosta siva podlanka in daljše, bolj grobe rumenkaste do rdečerjave krovne dlake.

Zadnje noge imajo pet prstov. Prve štiri povezuje plavalna kožica, peti ostaja prost. Na prednjih nogah so štirje gibljivi prsti in zakrnel palec. Samice imajo štiri pare seskov visoko na bokih. Novorojeni mladiči so že odlakani in imajo odprte oči.

Viri: Guillermo D’Elia 1999 — Animal Diversity Web, Myocastor coypus

Južnoameriški izvor in slovenska mokrišča

Nutrija je izvorno južnoameriška vrsta. Hubert Potočnik in Ivan Kos v podpisanem prispevku za Slovenski lovski dan leta 2024 njeno evropsko širjenje povezujeta s kožuhovinskimi farmami od dvajsetih let prejšnjega stoletja. V slovenskem zgodovinskem pregledu navajata leto 1937 in Pobrežje pri Mariboru.

Avtorja poudarjata prilagodljivost nutrije znotraj mokrišč. Poleg naravnih vodotokov in stoječih voda uporablja tudi kanale, ribnike in druga vodna telesa, ki jih je ustvaril človek. Zapis navaja uživanje nadzemnih in podzemnih delov obvodnega ter plavajočega rastlinja, sezonsko tudi kopenskih rastlin. Ob njih navaja priložnostno uživanje rib, rakov in mehkužcev ter hrane človekovega izvora. Kopanje v bregove in objedanje rastlin lahko spreminjata vegetacijo občutljivih mokrišč, med katera prispevek uvršča Ljubljansko barje. Možnost večanja populacij povezujeta z milejšimi zimami in dostopnostjo hrane v urbanem okolju.

Viri: Hubert Potočnik in Ivan Kos 2024 — Vzroki in posledice invazivnosti nutrije v Sloveniji ter Evropi

Rovi, rastlinska gnezda in stalne poti do vode

Potočnik, Gojznikar, Anja Kos in Ivan Kos so v poročilu za Krajinski park Ljubljansko barje leta 2019 pregledali rabo prostora nutrije. Pred neugodnim vremenom in nevarnostjo se zateka v rove, izkopane v breg. Njihovi vhodi so lahko nad vodno gladino ali pod njo. V gostem rastlinju si lahko naredi začasno gnezdo, v vodi pa uporablja rastlinske ploščadi za hranjenje in gnezdenje. Na kopnem do vode pogosto prihaja po istih stečinah; v gostem rastlinju lahko nastanejo prehodi, podobni predorom.

Nutrija je dejavna vse leto in ne hibernira. Ista zavetja lahko uporablja več let. Pred nevarnostjo se lahko za več minut potopi ali umakne skozi podvodni vhod v rov. Po vodnih povezavah se lahko premakne več kilometrov, na kopnem pa praviloma ostaja blizu izhodiščne vode. Poročilo opisuje ustaljeno pojavljanje v porečju Ljubljanice in na območju Rižane ter prisotnost v Škocjanskem zatoku. Za Savo in Muro navaja tudi posamezna opažanja. Obenem opozarja, da posamezen opaženi osebek še ne razjasni, kje so vzpostavljene stalne populacije.

Viri: Potočnik, Gojznikar, Kos in Kos 2019 — Naravovarstvena problematika nutrije in pižmovke v Krajinskem parku Ljubljansko barje

Deset zarodkov pri eni zasavski samici

Katarina Flajšman je v ločenem podpisanem prispevku leta 2024 opisala datirani slovenski primer razmnoževanja. Nutrijo so 24. februarja 2021 uplenili pri Lazah v Zasavju, na območju Save in potoka Mlinščica. V maternici te samice je bilo deset zarodkov. To je en primer števila zarodkov, ne povprečno slovensko leglo.

Pri tem dogodku niso zbrali telesne mase in starosti samice ter spola zarodkov. Njen pregled opisuje dva do tri letna legla v ugodnih razmerah ter približno štirimesečno brejost. Mladiči se rodijo dobro razviti in lahko nekaj dni po rojstvu sledijo materi. Razlago večjih legel z obiljem hrane in razmeroma majhno gostoto populacije navaja kot preliminarno možnost.

Viri: Katarina Flajšman 2024 — Razmnoževalni potencial nutrij: pregled raziskav in zanimivosti s terena

Spolna zrelost in legla v zahodni Japonski

Runami in sodelavci so razmnoževanje raziskovali pri 212 nutrijah iz prefekture Tottori na zahodu Japonske, zbranih od februarja 2010 do januarja 2012. Spolno zrelost so ocenjevali s pregledom razmnoževalnih organov, starost pa po telesni masi in izraščanju kočnikov. Njihova ocena je bila, da samci in samice lahko spolno dozorijo pri štirih do šestih mesecih. Najmanjši spolno zreli samec je tehtal 1,50 kilograma, najmanjša zrela samica 1,75 kilograma; oba so ocenili kot približno štirimesečna. V pregledanem vzorcu so bili vsi samci, težji od 2,15 kilograma, in vse samice, težje od 2,50 kilograma, spolno zreli; ocenili so jih kot starejše od šestih mesecev. Od 113 pregledanih samcev so jih 78 uvrstili med spolno zrele.

Pri brejih samicah so našli od enega do dvanajst zarodkov, v povprečju 6,5. To je število zarodkov ob pregledu, ne število uspešno odstavljenih mladičev. Breje samice so bile prisotne skozi leto. Sezonskih razlik v pogostnosti brejosti in velikosti legel v tem vzorcu niso statistično potrdili. Avtorji rezultate umeščajo v mile podnebne razmere zahodne Japonske.

Viri: Runami in sodelavci 2013 — Reproductive biology of the coypu in western Japan

Starost samice in njene maščobne rezerve

Goslingov javni raziskovalni izvleček iz leta 1989 povzema sedemnajstletno spremljanje prostoživeče populacije v vzhodni Angliji. Razmnoževanje je potekalo vse leto, vendar reproduktivni uspeh samic ni bil enak. Velikost legla ob spočetju in smrtnost zarodkov sta se spreminjali s starostjo matere in njenimi maščobnimi rezervami.

Izvleček obravnava resorpcijo zarodkov in pogine ob rojstvu ali kmalu po njem. Avtor predlaga, da bi ti procesi lahko omejevali leglo na velikost, ki jo samica zmore vzrediti. Tudi delež samic z legli se je spreminjal z gostoto populacije; kot možna dejavnika razpravlja o hrani in dostopnosti partnerjev.

Viri: Gosling 1989 — The reproductive success of female coypus in a feral population

Samci in samice različno uporabljajo vodno mrežo

Doncaster in Micol sta v dveletni raziskavi na območju kanalov, mokrišč in pašnikov osrednje zahodne Francije ugotovila razlike med spoloma. Samci so raziskovali širše dele vodne mreže, se premikali hitreje in uporabljali večja območja kot samice. Usklajeni prostorski premiki so bili pogostejši med samcem in samico kot med dvema samcema.

Pozno pozimi je bilo v populaciji razmeroma malo mladičev. Po bolj zgoščenem rojevanju marca in aprila je njihovo število doseglo vrh zgodaj poleti. Najmanj pet mesecev je na območju ostalo 22 odstotkov samic in šest odstotkov samcev. Zabeležena razselitev je zajemala samce, stare najmanj šest mesecev.

Viri: Doncaster in Micol 1989 — Annual cycle of a coypu population: male and female strategies

Vodna hrana ni nujno hranljivejša od kopenske

Guichón in sodelavci so med novembrom 1999 in avgustom 2000 v argentinski provinci Buenos Aires preverjali, zakaj nutrije tako pogosto jedo vodne rastline. V njihovi prehrani so prevladovale na vodo vezane enokaličnice; pomembne so bile vodne leče in rastline rodu Eleocharis. Sestavo hrane so primerjali tudi z vsebnostjo dušika v rastlinah, ki so bile na voljo v različnih pasovih rastlinja.

Vodna oziroma vlagoljubna vegetacija ni imela višje vsebnosti dušika kot kopenska. Tudi sezonsko spreminjanje kakovosti prehrane ni sledilo spreminjanju hranilne kakovosti razpoložljivega rastlinja. Avtorji zato niso našli podpore preprosti razlagi, da nutrija izbira vodne rastline zato, ker so hranljivejše. Predlagajo, da je pomembna izbira mesta hranjenja blizu vode. Med možnimi razlogi obravnavajo uravnavanje telesne temperature in manjšo izpostavljenost plenilcem. Slednja je raziskovalna razlaga, ne v tem poskusu neposredno dokazana posledica zmanjšanega tveganja.

Viri: Guichón, Benítez, Abba, Borgnia in Cassini 2003 — Foraging behaviour of coypus

Sezonska in starostna sestava prehrane v parku Ticino

Prigioni, Balestrieri in Remonti so od septembra 1994 do avgusta 1995 neposredno opazovali hranjenje v italijanskem parku Ticino. Vodne rastline so predstavljale 81,8 odstotka relativne pogostnosti zabeleženih prehranskih pojavov. Ta odstotek opisuje pogostnost opazovanega hranjenja z določeno skupino, ne stehtane mase zaužite hrane. Najpomembnejša sta bila navadni trst in vodne kuge rodu Elodea. Nutrije so jedle tudi druge podvodne in plavajoče rastline, liste robinije ter lubje vrb in topolov. Na raziskovanem območju je bilo med spremljanjem od petnajst do petindvajset nutrij. Prehranske rastline so prepoznali v 220 primerih hranjenja, ki so skupno trajali 2240 minut.

Poleti so odrasli pogosteje uživali podvodne in plavajoče rastline, mladi pa več kopenskih, zlasti robinijine liste. V poletnih in jesenskih podatkih je prehrana mladičev zajemala deset rastlinskih vrst, odraslih dvajset. V hladnejšem delu leta je bila prehrana manj pestra. Avtorji so opazili rahlo poškodovane manjše površine, velike približno pet do deset kvadratnih metrov. Nutrije so jedle tudi sedem od dvanajstih posebej občutljivih vodnih vrst, prisotnih na območju.

Viri: Prigioni, Balestrieri in Remonti 2005 — Food habits of the coypu and its impact on aquatic vegetation

Socialna skupina ni povsod enaka sorodstveni skupini

Túnez in sodelavci so leta 2009 primerjali sorodstvo in očetovstvo v dveh argentinskih populacijah, Jáuregui in Villa Ruiz. Genetska analiza s šestnajstimi mikrosatelitnimi označevalci je pokazala različni razporeditvi reproduktivnega uspeha. V Jáureguiju je dominantni samec zaplodil večino mladičev. V Villi Ruiz so bile razlike med stalno prisotnimi samci manjše; posamezni samci so bili očetje od nič do štirih potomcev.

Tudi sorodstvo znotraj skupin ni bilo povsod enako. V Villi Ruiz so bili člani iste skupine med seboj bolj sorodni kot člani različnih skupin. Večje sorodstvo znotraj skupin je veljalo tudi posebej za odrasle samice. V Jáureguiju takšne povezave niso našli. Javni izvleček raziskave podpira obstoj socialnih skupin in paritvenega sistema, v katerem se samec pari z več samicami, obenem pa pokaže razliko med populacijama.

Viri: Túnez in sodelavci 2009 — Relatedness and social organization of coypus in the Argentinean pampas

Nega kožuha, skupinsko dojenje in opozorilni klici

Guichón, Borgnia, Fernández Righi ter Guillermo in Marcelo Cassini so v argentinskih pampah v letih 1999 in 2000 spremljali socialno vedenje na treh območjih. Opisali so sedem skupin, v povprečju z enajstimi nutrijami; posamezna skupina je štela od tri do petindvajset živali. V njih so bile odrasle in odraščajoče samice, en velik dominantni samec, manjši samci ter mladiči. Od 46 agresivnih srečanj so jih 32 zaznali pri vhodih v rove. V Ruizovih skupinah je skozi raziskovalno obdobje v isti skupini ostalo 85 odstotkov spremljanih odraslih samic in 78 odstotkov odraslih samcev.

Opazovali so dotikanje teles, pozdravljanje z nosovi in medsebojno nego kožuha. Pri negi je manjši odrasli samec ali odrasla samica z usti čistila hrbet in obraz druge živali. Na gnezdu iz rastlin rodu Scirpus je skupaj počivalo do šest samic in najmanj pet novorojenih mladičev; dve največji samici sta mladiče dojili. Ob domnevnem približevanju psov je samica pred rovom plavala v krogih in oddajala ponavljajoče se visoke brenčeče glasove. Klicanje je trajalo od dve do pet minut. V treh skupinah so ugotovili tudi podskupine, pretežno sestavljene iz mladičev in manjših odraslih samcev.

Viri: Guichón, Borgnia, Fernández Righi, G. H. Cassini in M. H. Cassini (2003): Social behavior and group formation in the coypu Myocastor coypus in the Argentinean pampas

Mrak, mesečina in varovanje mladičev v urbanem parku

Viviano, Ancillotto, Dondina, Burchielli, Miccolis in Mori so leta 2025 objavili raziskavo nutrij v urbanem parku osrednje Italije. S kamerami in neposrednim opazovanjem so skozi leto primerjali dejavnost med letnimi časi, spoloma in starostnimi skupinami. V tamkajšnji populaciji so bile nutrije predvsem mrakovne in nočne. Ob močni mesečini je bila dejavnost značilno manjša. Časovno se je močno prekrivala z dejavnostjo navadne lisice, precej manj pa s prisotnostjo ljudi in psov brez povodca.

Največ časa so živali porabile za plavanje in hranjenje. Odrasli samci so bili teritorialni in edini opaženi spol, pri katerem so opazili označevanje z vonjem. Odrasle samice in odraščajoči osebki so varovali mladiče ter branili rove z mladiči pred drugimi nutrijami in drugimi vrstami. Igranje so opazili samo pri mladičih. Avtorji manjšo dejavnost ob svetli luni razlagajo v povezavi s plenilskim tveganjem.

Viri: Viviano, Ancillotto, Dondina, Burchielli, Miccolis in Mori (2025): What a camera trap survey can reveal about the behaviour of an invasive species: Insights from coypus Myocastor coypus in an urban park of central Italy

Pogosta vprašanja o vrsti

Po katerih znakih prepoznamo nutrijo?

Značilni so oranžni sekalci, svetla brada in okrogel, redko odlakani rep. Na zadnjih nogah plavalna kožica povezuje štiri prste, peti je prost.

Preverite vir odgovora

Kje je bila nutrija zabeležena v Sloveniji?

Poročilo iz leta 2019 opisuje pojavljanje ob Ljubljanici, Rižani in v Škocjanskem zatoku ter posamezna opažanja ob Savi in Muri. To je datirani pregled, ne današnji popis vseh populacij.

Preverite vir odgovora

Ali ima vsaka nutrija deset mladičev?

Ne. Katarina Flajšman opisuje deset zarodkov v maternici ene samice iz Laz v Zasavju, uplenjene februarja 2021. Podatek ne pove števila uspešno skotenih ali preživelih mladičev.

Preverite vir odgovora

Ali so vodne rastline vedno hranljivejša hrana?

Argentinska raziskava tega ni potrdila: vodno oziroma vlagoljubno rastlinje ni imelo višje vsebnosti dušika kot kopensko. Avtorji kot možno razlago obravnavajo izbiro mesta hranjenja ob vodi.

Preverite vir odgovora

Ali samci in samice uporabljajo enako območje?

V dveletni francoski raziskavi so samci raziskovali širše dele vodne mreže, se premikali hitreje in uporabljali večja območja. Samice so na območju pogosteje ostajale najmanj pet mesecev.

Preverite vir odgovora

Ali so nutrije dejavne samo podnevi?

V urbanem parku osrednje Italije so bile v raziskavi objavljeni leta 2025 predvsem mrakovne in nočne, ob močni mesečini pa manj dejavne. Ta ugotovitev velja za raziskovano populacijo.

Preverite vir odgovora

Viri in preverjanje

Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.

Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.