Obvodna zverca: prepoznavanje in življenje ob stoječih vodah

Značilnosti in prepoznavanje

Odrasla obvodna zverca meri od 35 do 39 mm, razpon kril pa je približno 4 cm. Kovinski sijaj telesa se lahko preliva v bakrenih odtenkih. Pri samcu so oči modre, svetlo moder voskast poprhek pa pokriva prva dva ter zadnja dva člena zadka.

Samica ima rjave oči; gledana od zgoraj je kovinsko temno zelena, s strani in od spodaj pa umazano bela.

Od podobne obrežne zverce jo je mogoče ločiti po nekaterih telesnih znakih. Pri samcu obvodne zverce je drugi zadkov člen v celoti moder, pri obrežni zverci pa poprhek pokriva le njegov sprednji del. Samica obvodne zverce ima krajšo leglico, ki ne sega čez konec zadnjega zadkovega člena.

Za zanesljivo določanje zverc so pomembni tudi priveski na koncu zadka. Spodnja priveska samca obvodne zverce sta dolga, ravna in zožena na koncu.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Lestes sponsa

Vode in rastlinje

Vrsti ustrezajo predvsem plitvi, zarasli deli ribnikov in jezer. Najdemo jo tudi ob kalih in mlakah, vendar redkeje, tekočim vodam pa se izogiba. Pogosto se zadržuje med trstičjem ali drugim vodnim rastlinjem, kjer se lahko oprime stebla in počiva.

Njena kovinsko zelena barva se med rastlinami zlije z okolico.

Obvodna zverca je razširjena po velikem delu Palearktike, v pasu čez osrednjo Evropo in Azijo od Španije do Tihega oceana. V Evropi je med najpogostejšimi enakokrilimi kačjimi pastirji.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Lestes sponsa

Vedenje in sezonska dejavnost

Odrasle zverce pogosto sedijo na vodnem rastlinju, pri čemer imajo krila odmaknjena od telesa. So v primerjavi z nekaterimi pogostimi kačjimi pastirji šibkejši letalci in se ob vznemirjenju navadno umaknejo le na bližnje počivališče. Opazovati jih je mogoče tudi v meglenem ali deževnem vremenu.

V slovenskem opisu odrasli začnejo izletati že sredi maja in letajo do sredine oktobra.

Po parjenju samec in samica lahko ostaneta povezana v tandemu tudi med odlaganjem jajčec. Samica jajčeca običajno vstavi v potopljene dele vodnih rastlin, tako da predre njihovo tkivo. Včasih jih odloži tudi v rastlinje nad gladino, ki ga lahko pozneje zalije dvig vode.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Lestes sponsa

Jajčeca in razvoj ličink

Razvoj jajčec se po odlaganju nadaljuje nekaj tednov, nato pa se upočasni. Jajčeca prezimijo v stanju mirovanja, imenovanem diapavza, ličinke pa se iz njih izležejo spomladi. Prav ličinka je razvojna stopnja, v kateri kačji pastir raste.

Ličinke obvodne zverce aktivno lovijo plen in se večkrat levijo, dokler ne dosežejo končne velikosti.

Vrsta ima praviloma eno generacijo na leto. Po izletanju odrasli še niso spolno zreli; pred razmnoževanjem potrebujejo obdobje dozorevanja, ki je odvisno od razmer. Po njem se vrnejo k vodnim rastlinam, kjer samice odlagajo jajčeca v rastlinsko tkivo.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Lestes sponsa