Pinijev sprevodni prelec: gosenice, zapredki in življenje

Kako prepoznamo gosenico in odraslega metulja?

Pri odraslem metulju so sprednja krila temno siva s tremi črnimi prečnimi progami, zadnja pa belkasta. Samice so večje: njihov razpon kril meri približno 36–49 milimetrov, pri samcih 31–39 milimetrov. Samčevo telo ima na zadnjem delu šop dlačic. Odrasli metulj je zato precej drugačen od živali v dolgi vrsti na tleh: tam vidimo njegove ličinke.

Gosenice so črno sive, z rdečkastim vzdolžnim vzorcem na hrbtni strani in rumenkasto spodnjo stranjo. Po telesu imajo številne dlačice. Rdečkasto rjava buba je dolga približno dva centimetra in se razvija v zapredku. Belkasta svilena tvorba na veji je skupno zavetje gosenic; ni velik posamezen kokon z enim metuljem. Barva in velikost sama nista dovolj za določitev vsake podobne dlakave gosenice.

Viri: GIS: Pinijev sprevodni prelec

Kje je pinijev sprevodni prelec potrjen v Sloveniji?

Slovenski gozdarski zapisi povezujejo vrsto z Istro, Krasom, Primorsko in Tolminsko. Zgodovinski pregled navaja najdbo pri Komnu leta 1904. Kasnejša opažanja segajo tudi v zgornjo Primorsko, proti Bovcu in Logu pod Mangartom, kjer so jo beležili do približno 1.200 metrov nadmorske višine. To ni vrsta, omejena samo na obmorske parke s pinijami; uporablja tudi druge bore in notranje alpske doline.

Leta 2011 so jo opazili v Bohinju, tamkajšnje gostiteljske bore pa je pozneje prizadel žled leta 2014. Gozdarski pregled iz leta 2019 opisuje redke zapredke pri Logu pod Mangartom na črnem in rdečem boru. Odrasli v opisanem domačem življenjskem krogu letajo poleti, jajčeca pa samice odlagajo v skupinah okoli borovih iglic. Iz njih se razvije kolonija, ki se hrani z iglicami in skupaj prezimuje.

Viri: GIS (2019): Pinijev sprevodni prelec

Kaj je pokazal slovenski pregled leta 2025?

Poročilo Gozdarskega inštituta Slovenije iz leta 2025 kot običajno območje pojavljanja opisuje zahodni in jugozahodni del države, predvsem gozdnogospodarska območja Sežana, Tolmin in Postojna. Objava je nastala ob opažanju vrste pri Sveti Nedelji na Hrvaškem, nedaleč od slovenske meje. Hrvaška najdba je pomembna za spremljanje, vendar je ne smemo samodejno prestaviti čez državno mejo.

Desetega aprila 2025 so pregledali sedemdeset borov na območju Brežic, Brezja pri Veliki Dolini in Slovenske vasi. Zapredkov pinijevega sprevodnega prelca niso našli. Poročilo torej dokumentira usmerjeno preverjanje brez potrditve na pregledanih drevesih, ne nove vzhodnoslovenske populacije. Tak rezultat tudi ne dokazuje trajne odsotnosti z vsakega bora v regiji. Pri geografskem opisu ločujemo potrjene zapredke, bližnje tuje najdbe in mesta, kjer je bil opravljen negativen pregled.

Viri: De Groot in sodelavci (2025): Pinijev sprevodni prelec – na poti v vzhodno Slovenijo?

Kateri bori ustrezajo samicam in gosenicam?

Samica ne izbira nujno tistega bora, na katerem bi potomci edini lahko preživeli. Raziskava v italijanskih Alpah je primerjala črni bor kot glavnega gostitelja, rdeči bor kot drugotnega gostitelja in ruševje kot novega gostitelja na robu širjenja. Ob možnosti izbire so samice najpogosteje izbrale črni bor, najmanj pa rdečega. Izbira ni bila povsem naključna niti tedaj, ko je bil na voljo samo en tip gostitelja. Vrsta sodi v družino hrbtočelčkov, Notodontidae; starejši priročniki njeno skupino včasih izločajo kot samostojno družino.

Razvoj gosenic je pokazal drugačno sliko kot odlaganje jajčec. Na treh proučevanih borih niso ugotovili razlike v rasti in smrtnosti ličink. Manj priljubljeno drevo torej v tem poskusu ni bilo slabša hrana. Samice so ohranjale izbirčnost kljub kratkemu odraslemu življenju, kar lahko omejuje naseljevanje nekaterih borov. Rezultat pojasnjuje razhajanje med primernostjo rastline za hranjenje in verjetnostjo, da bo samica nanjo sploh odložila jajčeca.

Viri: Stastny in sodelavci (2006): Host-plant use in the range expansion of the pine processionary moth

Kako borov vonj sodeluje pri odlaganju jajčec?

Pri iskanju gostitelja sodelujejo hlapne spojine borov. V raziskavi z umetnimi drevesci so primerjali izvlečke pinije, obmorskega, alepskega in brucijskega bora ter kontrolo brez izvlečka. Največ jajčnih skupin so samice odložile ob izvlečku brucijskega bora, na kontrolnih drevescih pa nobene. Oblika umetnega drevesca sama zato ni zadoščala za enak odziv kot kombinacija z rastlinskim vonjem.

Učinek so preverili tudi zunaj kletk: v sestoju pinij je dodan izvleček brucijskega bora povzročil več odloženih jajčnih skupin kot kontrolno topilo. Kemična analiza je zaznala šestindvajset hlapnih spojin in razlike v sestavi izvlečkov. Žival tako sprejema informacije iz mešanice drevesnih vonjav, ne samo iz videza iglic. Poskus pojasnjuje izbor mesta za jajčeca; iz njega ne izhaja domač recept za odganjanje gosenic ali zaščito vseh borov.

Viri: Paiva in sodelavci (2011): Pine volatiles mediate host selection for oviposition

Ali sprevod sledi samo svileni niti?

Gosenice med gibanjem puščajo svilene niti, toda poskusi so pokazali, da svila sama ni nujna za sledenje poti. Kemično sled odlagajo s spodnjim koncem zadka na podlago. Mlajše ličinke so v laboratoriju po takšni krožni poti vztrajale tudi do dvanajst ur. Razlikovale so novejše od starejših sledi ter močnejše od šibkejših, zato sled ni zgolj fizična vrvica, ki bi jo prestopale.

Tesno vrsto glava za zadkom vzdržuje še drugačen signal: dotikanje dlačic na zadnjem delu predhodne gosenice. Ta stik je imel prednost pred sledjo na podlagi. V laboratorijskih sprevodih so pogosteje vodile samice; vodilni osebki so ne glede na spol porabljali več energije od sledilcev. Skupinska selitev zato združuje kemično usmerjanje po terenu in neposreden stik med sosednjima živalma. Ni preprosto en sam mehanizem hoje po svili.

Viri: Fitzgerald (2003): Role of Trail Pheromone in Foraging and Processionary Behavior

Kako skupina dograjuje zimsko zavetje?

Opazovanja pri Tregnagu v severni Italiji so razkrila razdelitev večernega dela znotraj kolonije. Pri tretji in četrti razvojni stopnji so bili prej dejavni predvsem večji samci. Približno prvo uro dejavnosti so s predenjem utrjevali in širili zunanji del zimskega zapredka. Nato so odšli na hranjenje, pridružili pa so se jim pozneje dejavni, večinoma manjši osebki ženskega spola.

Dograjevanje so opazovali pri temperaturah nad dvanajst stopinj Celzija, medtem ko je hranjenje potekalo tudi v temnejšem in hladnejšem delu dneva. Proti koncu razvoja je bila svilena plast najdebelejša na južni strani zavetja. Takšna zgradba je povezana z uporabo zimskega sončnega sevanja. Pri toplejšem vremenu so bile poti na hranjenje pogostejše, ob poznejšem mrazu pa posamezni izhodi daljši. To opisuje proučevano kolonijo in ne stalne zadolžitve vsakega samca v vseh populacijah.

Viri: Uemura, Zalucki in Battisti (2023): Large Male Caterpillars Are the Primary Builders

Zakaj je lahko v zapredku topleje kot zunaj?

Zimski zapredek ni samo mehanska pregrada. Merjenje njegovega temperaturnega okolja je pokazalo izrazit presežek nad temperaturo zraka: opoldne je notranjost presegala okolico približno za 11,2–16,5 stopinje Celzija. To so temperaturne razlike, ne absolutna temperatura v zapredku. V sončnem dnevu gosenice zato ne živijo nujno pri isti temperaturi, kot jo kaže bližnja vremenska postaja.

Tudi notranjost ni enakomerno topla. Med merjenimi deli so zaznali razlike približno 6,85–15,5 stopinje, najtoplejši pa je bil vrhnji del. Segrevanje je bilo povezano z zunanjim zrakom in sončnim sevanjem. Toplotni model je kot najpomembnejšo gonilno silo poudaril sevanje, ne domneve, da vso toploto proizvedejo gosenice. Če lastnosti zavetja ostanejo enake, se sprememba zunanje temperature prenese tudi na njegovo segrevanje. Svilena zgradba torej spreminja mikrookolje kolonije.

Viri: Poitou in sodelavci (2021): When insect pests build their own thermal niche

Kako gosenice prenašajo mraz?

Preživetje je odvisno od trajanja ohladitve in skupinskega zavetja, ne samo od najnižje številke na termometru. Pri gosenicah iz severne Italije je bila povprečna temperatura začetka zmrzovanja okoli minus sedem stopinj Celzija. Kljub temu je del osebkov preživel, če so jih takoj po začetku zamrzovanja prenesli nazaj na sobno temperaturo. Rezultati kažejo omejeno prenašanje zamrznitve, ne popolne neobčutljivosti za mraz.

Kolonije v zapredkih so ob postopnem ohlajanju in enourni izpostavitvi minus sedemnajstim stopinjam dosegle 70,4-odstotno preživetje. Pri daljših izpostavitvah se je nabirala poškodba zaradi hladu. Pomembna je bila vsota časa in nizkih temperatur; dolgotrajna zmerna ohladitev je lahko drugačna preizkušnja kot kratek skrajni mraz. Nekatere gosenice so ob ustreznih pogojih vztrajale več tednov brez hrane. Teh meritev ne pretvarjamo v univerzalno varno zimsko mejo za vsako slovensko kolonijo.

Viri: Hoch in sodelavci (2009): Survival at low temperature of larvae of the pine processionary moth

Ali toplota enako pospeši vse razvojne stopnje?

Jajčece in poznejša gosenica nimata istega temperaturnega optimuma. Raziskava je izmerila razvoj od jajčeca do četrte stopnje ličinke in opisala krivulje, pri katerih hitrost najprej narašča, nato pa po optimumu upade. Ocenjeni optimum je bil pri jajčecih okoli enaintrideset stopinj Celzija, pri drugi stopnji ličinke približno petindvajset in pri četrti okoli štiriindvajset. Najvišja toplota zato ni samodejno najugodnejša.

Pri najtoplejšem preizkušenem režimu, s povprečjem petintrideset stopinj, je smrtnost prve razvojne stopnje dosegla približno 94 odstotkov. Model, uporabljen na vremenskem poteku pri Orléansu, je ob dodatku ene, dveh ali treh stopinj napovedal zaključek razvoja ličink približno devetnajst, sedemintrideset ali triinpetdeset dni prej. To je simulacija iste sezone, ne opažena sprememba v Sloveniji. Peta razvojna stopnja ni bila neposredno izmerjena; model je zanjo uporabil lastnosti četrte.

Viri: Poitou in sodelavci (2022): Warming Causes Atypical Phenology in a Univoltine Moth With Differentially Sensitive Larval Stages

Zakaj se koledar razvoja med populacijami razlikuje?

Pri pinijevem sprevodnem prelcu obstajajo populacije z različno razporeditvijo razvoja v letu. Primerjava štirih populacij iz Italije in Portugalske je vključevala zgodnejše in poznejše pojavljanje odraslih ter portugalski obliki z zimskim oziroma poletnim hranjenjem gosenic. Ob skupnih pogojih gojenja so vse ohranile letni življenjski krog, vendar ne povsem enakega razporeda posameznih stopenj.

Razlike so se izravnavale s trajanjem razvoja ličink in bub. Populacija, pri kateri je en del kroga trajal dlje, je lahko drugi del opravila hitreje. Nastala časovna razporeditev je bila podobna tisti na terenu, čeprav so živali gojili pri primerljivih temperaturah. Različni koledarji zato niso samo trenutni odziv na vreme nekega dne. Ta prožnost omogoča zelo različne sezonske življenjske poti iste vrste; časa sprevodov iz ene pokrajine ne prenašamo nespremenjeno v drugo.

Viri: Berardi in sodelavci (2015): Development time plasticity of the pine processionary moth

Kako se gosenice premikajo proti mestu zabubljenja?

Pred zabubljenjem gosenice zapustijo drevo in po tleh iščejo primerno mesto. Terenska primerjava v italijanskem Venetu je pri tej vrsti zaznala prednost svetlejšim območjem, ni pa pokazala enotne priljubljene smeri neba. Skupine niso dosledno hodile proti severu ali jugu. Število gosenic v proučevanem sprevodu ni pojasnilo njegove hitrosti ali prepotovane razdalje.

Pri enajstih v celoti spremljanih zemeljskih poteh so od prvega opažanja do mesta zadrževanja izmerili povprečno približno šestnajst metrov in 223 minut. Začetnega spusta iz visoke krošnje niso videli, zato to ni celotna pot od gnezda. Na opazovanih poteh je 44 odstotkov sprevodov prišlo v stik z ljudmi. To je delež spremljanih skupin, ne delež obolelih obiskovalcev. Avstralska vrsta Ochrogaster lunifer, vključena v isto raziskavo, je hodila drugače; njenih razdalj ne pripisujemo slovenskemu prelcu.

Viri: Uemura in sodelavci (2020): Movement behaviour of two social urticating caterpillars

Kaj se zgodi po odhodu v tla?

Odhod v tla in preobrazba v bubo nista en sam trenutek. Zrela gosenica najprej preide v predbubno obdobje, ki lahko različno dolgo zadržuje nadaljnji razvoj. Raziskava tega mirovanja je pokazala usklajevanje med zgodnjimi in poznimi prišleki: osebki, ki so procesijo opravili prej, so pred prehodom v bubo čakali dlje. Poznejši so ta vmesni korak opravili hitreje.

Sprevodi so se lahko razporedili čez približno dva meseca, odrasli metulji pa so se pozneje pojavili v precej krajšem obdobju, krajšem od meseca. Takšna časovna izravnava je potekala pri različnih temperaturnih razmerah. Daljša pomladna razpršenost gosenic zato ne pomeni nujno enako raztegnjenega poletnega pojavljanja metuljev. Predbubno čakanje je ločeno od poznejšega mirovanja že nastale bube; obeh zamikov ni pravilno sešteti v eno samo nespremenljivo trajanje.

Viri: Salman in sodelavci (2018): Prepupal diapause synchronizes adult emergence

Kako se končuje mirovanje bube?

Pri bubah so raziskovalci iz južnoalpskih osebkov spremljali sproščanje presnovne toplote in porabo kisika. Pri tistih, ki so odraslega metulja razvile v istem letnem krogu, se je približno dvajset dni pred izletom pojavil presnovni sunek, nato pa je dejavnost do izleta naraščala. Tudi bube z večletnim mirovanjem so pokazale časovno usklajen sunek, čeprav se odrasli iz njih tisto leto niso pojavili.

Pri dolgo mirujočih bubah je dejavnost po sunku znova upadla. Poraba kisika je po začetnem povečanju zdrsnila proti izhodišču, sproščanje toplote pa je ostalo na vmesni ravni. Zaključek ene faze mirovanja tako ni nujno pomenil neposrednega izleta metulja. Izmerjene temperaturne razlike telesa so bile zelo majhne, približno pet stotink do desetinke stopinje. Tega presnovnega znaka ne enačimo z večstopinjskim sončnim segrevanjem svilenega zapredka na drevesu.

Viri: Salman in sodelavci (2019): Termination of pupal diapause

Kako prejšnje obžiranje vpliva na naslednjo kolonijo?

Stanje bora lahko vpliva na potomce naslednjega leta. V reliktnem rdečem borovju Sierre Nevade so primerjali drevesa z različnim zaporedjem predhodnega obžiranja. Največ gosenic je preživelo na neobžrtih borih, najmanj pa na drevesih, ki so bila močno obžrta dve zaporedni zimi. Enkrat obžrti bori so bili vmes. V tej primerjavi se je torej posledica prejšnjega prehranjevanja prenesla v uspešnost novega zaroda.

Na neobžrtih drevesih je približno devetdeset odstotkov jajčnih skupin dalo ličinke in več kot petinšestdeset odstotkov ličink doseglo drugo razvojno stopnjo. Pri dvakrat obžrtih borih sta bila ustrezna deleža približno devetinpetdeset in dvaintrideset odstotkov. Analizirane vsebnosti dušika, vlaknin, fenolov in terpenov niso ponudile jasne povezave s preživetjem. Manjša kolonija je imela tudi manjšo sposobnost skupinskega ogrevanja. Rezultat ni preprosta zgodba o eni zaščitni snovi v iglici.

Viri: Hódar in sodelavci (2004): Feast and famine: previous defoliation limiting survival

Kakšne sledi ostanejo v priraščanju bora?

Obžiranje iglic lahko zmanjša lesni prirastek tudi brez takojšnjega odmrtja drevesa. Raziskava štirih vrst borov na štirinajstih območjih španskega Teruela je z drevesnimi branikami rekonstruirala posledice do začetka dvajsetega stoletja. Med proučevanimi gostitelji je bil posebej ranljiv črni bor. Ob močnejših dogodkih je izguba rasti za eno do dve leti dosegla približno sedemdeset do devetdeset odstotkov.

Odziv na preteklo obžiranje je v rasti ostal zaznaven od enega do šest let, medtem ko je bil učinek suše krajši, približno eno do tri leta. Prenamnožitve so se povprečno ponavljale na devet do štirinajst let. Kljub segrevanju na teh območjih niso zaznali vse pogostejših izbruhov ali premika njihovega pasu navzgor. Rast drevesa zato hrani večletno sled prehranjevanja žuželke, vendar posamezna regionalna časovna vrsta ne določa trenda za vso Evropo ali slovenske bore.

Viri: Camarero in sodelavci (2022): Pine processionary moth outbreaks cause longer growth legacies than drought

Kdo napada jajčeca pinijevega sprevodnega prelca?

Jajčne skupine so življenjski prostor drobnih parazitoidnih osic. Dolgoletni bolgarski popis je vključeval 2.297 jajčnih skupin s štiriinštiridesetih območij. Ugotovili so sedem skupin primarnih jajčnih parazitoidov in še vrsto Baryscapus transversalis, ki je parazitirala na nekaterih od teh osic. Prehranska povezava zato ni samo prelec in njegov sovražnik; obstaja tudi sovražnik njegovega sovražnika.

Najpomembnejši sta bili Ooencyrtus pityocampae in Baryscapus servadeii. Skupni povprečni vpliv parazitoidnega kompleksa je obsegal približno 13,8 odstotka jajčec, pri posameznih območjih pa je močno nihal. Na dolgo naseljenih območjih je znašal približno 15,3 odstotka, na novejših 8,6. Pri primarnih osicah se je razlikovala tudi sestava združbe. Gre za podatke iz Bolgarije med letoma 1991 in 2018, ne za izmerjeno smrtnost jajčec v Sloveniji ali priporočilo za izpuščanje osic.

Viri: Mirchev in sodelavci (2021): Abundance and impact of egg parasitoids

Zakaj tudi prazen zapredek ni za prijemanje?

Drobne obrambne dlačice niso enake vsem dolgim dlačicam, ki jih vidimo na telesu. Pri sprevodnih prelcih so dražeče dlačice shranjene na hrbtnih ploščicah in se lahko sprostijo ob vznemirjenju. V koži, očeh ali dihalih lahko povzročijo vnetne odzive. Francoska agencija ANSES opozarja, da se izpostavljenost ne konča nujno z odhodom gosenic: dlačice lahko ostanejo v zapredku ter se prenesejo na oblačila, predmete ali živali.

Zato kolonije in praznega zavetja ne prijemamo, ne stresamo in ne odnašamo kot naravoslovni spominek. Za načrtovano odstranjevanje na javni ali domači površini je primerna strokovna presoja, ne poskusno razdiranje svilene tvorbe. Ta podatek opisuje izpostavljenost dlačicam; ne pomeni, da je vsak siv metulj ali vsaka dlakava gosenica pinijev sprevodni prelec.

Viri: ANSES (2024): CheniPRO: occupations exposed to processionary caterpillars

Kako ga ločujemo od hrastovega sprevodnega prelca?

Podobnega imena ne gre zamenjati za isto žival. NIJZ za naše kraje navaja gosenice hrastovega sprevodnega prelca predvsem od maja do sredine julija. Pinijev sprevodni prelec je izrazito dejaven v sončnih zimskih dneh ter marca in aprila. Sezona je uporabna okoliščina opazovanja, ne samostojen dokaz vrste.

Viri: NIJZ (2022): Gosenični dermatitis, ki ga povzročata hrastov in pinijev sprevodni prelec