Poljska rovka: prepoznavanje, prehrana in razvoj mladičev

Prepoznava

Poljska rovka ima podolgovato glavo s koničastim smrčkom, drobne oči in ušesa, ki štrlijo iz kožuha. Najopaznejša je ostra meja med rjavim oziroma sivorjavim hrbtom in svetlimi boki ter trebuhom. Muzejski Naturblick pri opisu poudarja tudi po pet razprtih prstov na sprednjih in zadnjih stopalih. Pri sledovih je lahko razvidna tanka sled repa.

Gozdna rovka ima ušesa bolj priležna ob telesu in delno skrita v dlaki, sivkast trebuh ter temno obarvane zobne konice. Poljska rovka pripada belozobim rovkam. ADW navaja nepigmentirane zobe in skupaj 28 zob; zgornja čeljust ima tri enovršičaste zobe.

Za razlikovanje od vrtne rovke Crocidura suaveolens in vrste Crocidura russula bavarski priročnik za prepoznavanje malih sesalcev na posnetkih fotopasti posebej izpostavlja ostro dvobarvnost. Pri drugih dveh vrstah je prehod med barvama bolj postopen. Na nočnih fotografijah priročnik prikazuje tudi stožčasto glavo in ušesa, ki jasno segajo iz kožuha.

Viri: Raese, J. 2004: Crocidura leucodon, Animal Diversity Web. Celotni vrstni opis. · Museum für Naturkunde Berlin: Naturblick, Feldspitzmaus. Celotni namenski vrstni opis. · Bayerisches Landesamt für Umwelt 2023: Kleinsäuger in Bayern; fizični 7–8, tiskani 5–6.

Telesne mere in razvoj

ADW v predstavitvi Joshue Raeseja iz leta 2004 navaja telo dolgo 68–87 milimetrov, rep 29–46 milimetrov in maso 6–13 gramov. Rep nosi dolge štrleče dlake. Bavarski priročnik iz leta 2023 v označeni fotografiji uporablja drugačen razpon: glava s trupom 57–80 milimetrov in rep 28–38 milimetrov.

Raese navaja razmnoževalno obdobje od marca do septembra, od dveh do štirih legel in brejost 28–31 dni. V leglu je po njegovem opisu tri do deset mladičev. Ob rojstvu tehtajo 0,8–0,9 grama; oči se odprejo približno trinajsti dan, povsem odlakani so šestnajsti dan, odstavljeni pa pri starosti 18–22 dni. Spolno zrelost opis umešča v osmi do deseti mesec.

Mladiči se premikajo tudi v značilni karavani. Po ADW se vsak oprime zadnjega dela predhodne živali, tako da nastane povezana vrsta. Na čelu je mati, ki vodi mladiče.

Po Raesejevem opisu iz leta 2004 je največja življenjska doba v naravi približno tri leta, v ujetništvu pa štiri leta.

Viri: Raese, J. 2004: Crocidura leucodon, Animal Diversity Web. Celotni vrstni opis. · Bayerisches Landesamt für Umwelt 2023: Kleinsäuger in Bayern; fizični 7–8, tiskani 5–6.

Življenjsko okolje

Bavarski vrstni list povezuje poljsko rovko z odprto kulturno krajino ter toplimi in suhimi mesti. Med njeno hrano našteva deževnike, polže, členonožce, žuželke in njihove ličinke, pa tudi mlade poljske voluharice. Opisuje jo kot predvsem nočno dejavno in teritorialno do osebkov iste vrste.

Muzejski Naturblick navaja neobdelane odprte površine, robove poti, polja in vrtove ter obiskovanje hiš v hladnem delu leta. ADW širši vrstni habitat vključuje tudi grmičevje ob cestah, steljo in prostore pod kupi kamenja.

Bavarski priročnik razširjenost vrste umešča v srednjo in jugovzhodno Evropo, Turčijo ter države zahodno od Kaspijskega morja. Njeno izvorno življenjsko okolje v istem opisu povezuje s stepo.

Viri: Raese, J. 2004: Crocidura leucodon, Animal Diversity Web. Celotni vrstni opis. · Museum für Naturkunde Berlin: Naturblick, Feldspitzmaus. Celotni namenski vrstni opis. · Bayerisches Landesamt für Umwelt 2023: Kleinsäuger in Bayern; fizični 7–8, tiskani 5–6.

Kako izbira plen

Bonacci, Aloise, Cagnin in Zetto so leta 2003 objavili predhodni poskus z dvema poljskima rovkama iz italijanskega masiva Pollino. Živali so oktobra 2002 dobili pri nadmorski višini 1.200 metrov. Opazovanja v laboratoriju so potekala od 29. oktobra 2002 do 6. marca 2003; preizkusili so tako nahranjeni kot lačni živali.

Nahranjeni rovki sta sprva izbirali kemično nezaščitene krešiče, dvojnonoge, enakonožce in ličinke hroščev. Kemično zaščitene krešiče sta povohali, vendar jih nista napadli. Lačni živali sta nasprotno sprejeli ponujeni plen, tudi večje krešiče. Pri zaščitenem plenu je do napada minilo več časa kakor pri nezaščitenem.

Pozneje sta napadali tudi hrošče bombardirje rodu Brachinus. Z večkratnimi napadi sta izčrpali njihove obrambne izločke. Avtorji so rezultate razložili kot predhodni znak vedenjske prilagodljivosti, povezane z izkušnjami in vrsto plena.

Viri: Bonacci, Aloise, Cagnin in Zetto 2003: Strategie predatorie di Crocidura leucodon; Hystrix, kongresni izvleček, str. 111.

Slovenski dokaz

Prirodoslovni muzej Slovenije v taksonomskem pregledu poimenuje vrsto poljska rovka, Crocidura leucodon. V isti skupini belozobih poljskih rovk navaja vrtno rovko Crocidura suaveolens.

Raziskava prehrane lesne sove v Slovenskih goricah iz leta 2017 je med plenom zabeležila 44 poljskih rovk, kar pomeni 2,1 odstotka števila plena. Njihova pripisana biomasa je 484 gramov oziroma 0,8 odstotka biomase; za izračun so uporabljali vrstno povprečno maso 11 gramov.

Gradivo so zbirali na desetih lokacijah v obdobju 1984–2015. Ostanke sesalcev so določali iz izbljuvkov lesne sove.

Viri: Prirodoslovni muzej Slovenije: Taksonomski pregled; poljska rovka, fizična 1. · Janžekovič, Polc, Petovar in Klenovšek 2017: Prehrana lesne sove na območju Slovenskih goric. Acrocephalus 37 (172/173), 45–53.

Od branjenja prostora do jesenskega druženja

Daniela Simeonovska-Nikolova je v raziskavi iz leta 2004 povezala družbeno vedenje poljske rovke z letnim časom. Terensko delo je potekalo v severozahodni Bolgariji med letoma 1997 in 1999, na travnati površini z zaplatami dreves in grmovja. Po njenem javnem izvlečku je bilo rovk najmanj spomladi in največ jeseni. V zgodnjem poletju je bilo spolno razmerje uravnoteženo, življenjski prostor enega samca pa se je prekrival s prostorom ene samice.

Poleti sta bila napadalnost in označevanje prostora izrazitejša. Avtorica je to razložila kot možnost, da samci in samice v tem obdobju oblikujejo pare, ki branijo ozemlje. Samci so kazali več napadalnosti in označevanja, zato jim pripisuje večjo vlogo pri obrambi. Laboratorijski del je zajel 26 rovk in srečanja dveh samcev, dveh samic ali samca s samico.

Jeseni so se življenjski prostori močno prekrivali, prijateljska srečanja pa so prevladovala nad napadalnimi. Avtorica je spremembo povezala s prehodom v bolj družaben način življenja.

Viri: Simeonovska-Nikolova 2004: Seasonal changes in social behaviour and spatial structure of Crocidura leucodon in north-western Bulgaria. Acta Theriologica 49, 167–179; neposredno prebran javni avtorski izvleček, ne polno plačljivo besedilo.

Oglašanje med srečanji

V ločeni raziskavi, prav tako objavljeni leta 2004, je Simeonovska-Nikolova preučevala glasove petnajstih poljskih rovk. Opis v javnem izvlečku ločuje oglašanje med napadalnimi in prijateljskimi srečanji. Med grožnjami je frekvenca glasu najprej narasla in nato padla; potek je bil lahko tudi bolj zapleten in valovit.

Grozeči glasovi so imeli navedeno prevladujočo frekvenco približno 10,7 kilohertza in trajanje okoli 104 milisekund. Pri raziskovanju in negovanju kožuha so se glasovi pogosto končali s kratkimi čivkajočimi notami: približno 4,8 kilohertza in 23,5 milisekunde. Med tesnim združevanjem ter stiskanjem k partnerju so bile note šibke in kratke, s prevladujočo frekvenco okoli enega kilohertza in trajanjem 35,2 milisekunde.

Avtorica je grozeče glasove povezala z izogibanjem neposrednim sporom, tihe glasove med stiskanjem pa z vzdrževanjem povezanosti skupine.

Viri: Simeonovska-Nikolova 2004: Vocal communication in the bicoloured white-toothed shrew Crocidura leucodon. Acta Theriologica 49, 157–165; neposredno prebran javni avtorski izvleček, ne polno plačljivo besedilo.

Velikost samcev in samic

Sirma Zidarova je leta 2015 primerjala lobanjske, čeljustne in zobne mere šestih vrst rovk. Pri poljski rovki so bile številne povprečne mere večje pri samcih. Razlika je bila manj izrazita kakor pri vrtni rovki, v jugovzhodnoevropskem vzorcu pa večja kakor v srednjeevropskem. Analiza je uporabljala mlajše osebke z neobrabljenimi ali le malo obrabljenimi zobmi, da starostne razlike ne bi prekrile primerjave.

V jugovzhodnoevropskem vzorcu je bila statistično značilna razlika pri približno desetini mer poljske rovke: zadevala je širino lobanje in mere zgornjih zob. V srednjeevropskem vzorcu sta bili pri samcih značilno večji le višina lobanje in ena od zobnih mer.

Merilni razponi samcev in samic so se močno prekrivali. Zidarova zato v sklepu govori o velikostnih razlikah med spoloma, ne o povsem ločenih velikostnih skupinah.

Viri: Zidarova 2015: Is there Sexual Size Dimorphism in Shrews? A Case Study of Six European Species. Acta zoologica bulgarica 67 (1), 19–34; fizične 1, 3, 5–6 in 14.

Tudi izjemoma povsem temni osebki

Običajna ostra dvobarvnost ima dokumentirane izjeme. Ivan Baláž, Zuzana Bridišová in Michal Ambros so leta 2007 opisali dve melanični poljski rovki iz Čerháta pri Komárnu na južnem Slovaškem. Ujeli so ju 27. in 28. oktobra 2002 med štirimi poljskimi rovkami v tamkajšnjem obrežnem rastju. Obe temni živali sta bili odrasla samca.

Njuno telo je bilo popolnoma črno, le prsti sprednjih nog nekoliko svetlejši. Prvi samec je tehtal enajst gramov, drugi osem. Navedeni dolžini glave s trupom sta bili 72,5 in 75 milimetrov, repa pa 30,5 in 34 milimetrov.

Zadnji stopali sta merili 12,5 in 11,5 milimetra. Avtorji so temna osebka dobili pri raziskovanju mokriščnih sestojev trstičja in visokih šašev v Donavski nižini.

Viri: Baláž, Bridišová in Ambros 2007: Records of melanic forms of the Bicoloured White-toothed Shrew and the Common Vole in the Danube Lowland. Lynx 38, 99–102; namenski del poljske rovke, fizične 1–3.

Slovenske najdbe v gozdovih

Boris Kryštufek je leta 2009 objavil neposredne slovenske gozdne najdbe poljske rovke. Prvo je pridobil konec sedemdesetih let v bukovo-jelovem gozdu na območju Ljubljanskega barja, pri nadmorski višini približno 290–300 metrov. Žival je bila blizu gozdnega roba. V bližnjih odprtih travnatih in grmovnih habitatih pa vrste ni bilo med 493 zbranimi malimi sesalci.

V letih 2004 in 2005 so raziskovalci Univerze na Primorskem vzorčili gozdne habitate vzdolž višinskega pasu Snežnika. Poljsko rovko so našli v hrastovem gozdu pri 406 in 450 metrih, v gozdu črnega gabra pri 700 metrih ter v toploljubnem bukovem gozdu pri 1120 metrih. Najvišja navedena slovenska najdba je bila v sestoju ruševja pri 1650 metrih.

V vzorcih iz obalnega degradiranega hrastovega sestoja pri 60 metrih ter bukovih gozdov pri 1250 in 1520 metrih je niso zabeležili. Avtor opisuje ulove z lovnimi posodami; pri prejšnjih raziskavah Snežnika z običajnimi pastmi te vrste niso dobili. Njegov sklep je, da je poljska rovka sicer videti pogostejša na odprtih mestih, vendar pojavljanje v gozdu južno od Alp ni zgolj izjemen dogodek.

Viri: Kryštufek 2009: Unusual occurrence of the Bicoloured White-toothed Shrew: perspective from Slovenia. Lynx 40, 133–134; celotni dvostranski članek.

Prilagodljivost v kmetijski krajini

Vasileios Bontzorlos je leta 2023 objavil raziskavo rovk v kmetijski krajini Tesalije v osrednji Grčiji. Plen pegastih sov so zbirali na 31 gnezdiščih v letih 2003–2005. Poljska rovka je bila zabeležena na 28 mestih in je predstavljala 2,44 odstotka vsega določenega plena. V raziskavi sta bili prisotni tudi Crocidura gueldenstaedtii in Suncus etruscus.

Poljska rovka je kazala le šibke povezave s preučevanimi posevki, rabo zemljišč in talnimi tipi. Krivulje odziva niso pokazale izrazite prednosti za posamezno rabo ali posevek. Avtor opisuje manjše povečanje zastopanosti ob talnem tipu Entisol. Avtor je zato njeno pojavljanje razložil kot habitatno prilagodljivost, verjetno povezano z razpoložljivimi viri in tekmovanjem med živalmi. Na karti sta bili dve območji večje zastopanosti, v vzhodnem in zahodnem delu tesalske ravnine.

Pri drugih dveh vrstah rovk so bile povezave s težkimi glinenimi tlemi izrazitejše. Za poljsko rovko takšna tesna vez v tem vzorcu ni bila ugotovljena.

Viri: Bontzorlos 2023: Shrew Communities in Mediterranean Agro-Ecosystems of Central Greece. Life 13, 2248; fizične 3–4 in 10–11.

Bronastodobni dokaz z Danske

Mahsa Mousavi-Derazmahalleh in sodelavci so leta 2024 objavili raziskavo ostankov poljske rovke iz okolice Aalborga na Danskem. Med izkopavanjem zgodnježeleznodobne vasi so našli čeljusti in dele lobanje, sprva določene kot belozoba rovka rodu Crocidura. Radiokarbonska datacija je ostanek umestila med 2840 in 2750 kalibriranih let pred sedanjostjo, torej v pozno bronasto dobo, pred čas arheološke vasi.

Iz enega zoba so pridobili staro DNK. Primerjava mitohondrijskega genoma je primerek določila kot Crocidura leucodon. Njegova veja je bila pri korenu skupine znanih zaporedij te vrste. Avtorski izvleček tako potrjuje prisotnost poljske rovke na Danskem že v pozni bronasti dobi.

Viri: Mousavi-Derazmahalleh in sodelavci 2024: Far away from home? Ancient DNA shows the presence of bicolored shrew in Bronze Age Denmark. Ecology and Evolution 14, e11680; neposredno prebran avtorski izvleček v repozitoriju Aarhus University.