Primorska kuščarica (Podarcis siculus) je dokumentirana v slovenskem primorskem prostoru. Slovenski pregled razširjenosti obravnava najdbe do Kraškega roba in novejše podatke nad 400 metri nadmorske višine.
Dokumentirani melanistični samec pri Padni
Miha Krofel je maja 2003 približno pol kilometra jugovzhodno od Padne našel nenavadno obarvanega samca primorske kuščarice. Najdišče je bilo na višini 220 metrov, ob kolovozu na travnatem gozdnem robu. Njegov hrbet je bil povsem črn; pri bližnjem opazovanju je bila vidna še temnejša proga vzdolž sredine telesa. Spodnja stran trupa in repa je bila sivkasta z modrim nadihom, spodnja stran vratu in glave pa je kazala zelenorumeno obarvanost na temni podlagi.
Samec je imel glavo in trup dolga 60,8 milimetra. Avtor je posebej izmeril izvirni in obnovljeni del repa: prvi je meril 61,9, drugi 39,8 milimetra. Femoralne pore so bile rumenooranžne. Na istem območju je opazil tudi običajno obarvane primorske kuščarice in črnopikčaste kuščarice. Objavljena najdba zato dokumentira izrazito temno obarvanost posameznega osebka v okolju, kjer so živeli tudi drugače obarvani pripadniki iste vrste.
Viri: Miha Krofel — First record of a melanistic Italian Wall Lizard (Podarcis sicula) in Slovenia, 2005
Hrošči, pajki in polži v prehrani toskanskih kuščaric
Marco Zuffi in Chiara Giannelli sta prehrano primorske kuščarice raziskovala v treh delih Toskane: pri Lucci in Pisi ob obali ter v notranjosti pri Pistoii. Vzorce sta zbirala spomladi in zgodaj poleti v letih 2008 in 2009. V 71 iztrebkih odraslih kuščaric sta prepoznala ostanke hroščev, mravelj, pajkov, polžev in drugih živali. Med 277 popisanimi predmeti je bilo 61 ostankov hroščev, 22 kožekrilcev, 19 pajkov in 17 polžev.
Pri hroščih so bili zastopani med drugim krešiči, rilčkarji, temniki, kozlički in kratkokrilci. Hrana samcev in samic se je močno prekrivala; v primerjanih kategorijah niso našli statistično značilne razlike med spoloma. V nekaterih iztrebkih so bile tudi luske kuščaričjih repov in dlake drobnih sesalcev. Dlaka je bila preveč prebavljena, da bi lahko zanesljivo določili vrsto sesalca. Tako je tudi znotraj ene pokrajine prehrana zajemala različne skupine plena.
Posamični primeri plenjenja vretenčarjev in uživanja mrhovine
Massimo Capula in Gaetano Aloise sta opisala tri neposredna prehranska opažanja iz južne Italije. Septembra 2006 je v Fiumefreddu Bruziu velik samec ob suhem zidu napadel mlado primorsko kuščarico in jo zgrabil v predelu kolkov. V istem kraju je avgusta 2003 samica primorske kuščarice na zidu stare stavbe plenila mladega gekona vrste Hemidactylus turcicus. Drugi dogodek je bil fotografiran.
Junija 2004 so v Torchiari ob zidu zasebnega vrta opazovali velikega samca, ki je jedel poginulo odraslo etruščansko rovko. Šlo je za uživanje že mrtvega sesalca, zato tega opažanja ni mogoče opisati kot uspešen lov na živo rovko. Prva dva dogodka sta vključevala napad na živega kuščarja, tretji pa uporabo mrhovine. Vsa tri opažanja so bila posamična in krajevno natančno opredeljena; iz njih ne izhaja, kako pogosto se takšno hranjenje pojavlja v drugih populacijah.
Sadje v prehrani na otoku Veruda
Zdeněk Mačát in sodelavci so na hrvaškem otoku Veruda pri Puli večkrat opazovali primorske kuščarice pri uživanju sadja. Septembra 2008 sta dva odrasla osebka na skalnati obali jedla sadne ostanke. Ko so jima raziskovalci ponudili koščke breskve in grozdje, sta po nekaj minutah raziskovanja začela jesti. Kuščarice so grizljale meso sadežev, lizale sok in včasih košček odnesle stran.
Opazovanja se niso omejila na pozno poletje. Junija 2012 in 2013 so na otoku zabeležili hranjenje z ostanki nektarin, sliv in fig. Dve samici sta v notranjosti otoka jedli prezrele mirabele, ki so se ob padcu deloma odprle. Kuščarici tam nista ujeli žuželk na sadju, ampak sta zaužili sadno meso. Raziskovalci so spomladi v okolici še vedno videli veliko členonožcev, zato rastlinske hrane niso opazili samo v poznopoletnem sušnem obdobju.
Kako se telo ogreva v primerjavi z okolico
Na Menorci so Zaida Ortega in sodelavci v tujerodni populaciji pri Es Canutellsu merili telesne temperature aktivnih primorskih kuščaric. Spomladansko povprečje je bilo 29,57 stopinje Celzija, poletno pa 32,05 stopinje. V laboratorijskem temperaturnem gradientu so odrasli osebki izbirali osrednje območje med 28,40 in 31,57 stopinje Celzija. Med samci in samicami v izbranih telesnih temperaturah ni bilo statistično značilne razlike.
Meritve s fizičnimi modeli so pokazale velike razlike med bližnjimi mikrolokacijami. Model na travi v polnem soncu je dosegal povprečno operativno temperaturo 51,56 stopinje, na travi v polni senci pa 30,37 stopinje. To sta temperaturi modelov, ki ponazarjata toplotne razmere, ne telesni temperaturi kuščaric. Travnata in skalna senca sta bili edini primerjani mikrolokaciji, ki sta v vseh opazovanih urnih intervalih ostajali znotraj izbranega temperaturnega območja. Kuščarice so tako imele ob vročih površinah na voljo tudi bistveno hladnejše prostore.
Kaj je pokazal slovenski pregled razširjenosti
Slovenski pregled podatkov, zbranih do aprila 2009, je primorsko kuščarico umeščal do Kraškega roba. Avtorji so posebej obravnavali staro najdbo iz Vipave: muzejski podatek iz leta 1968 v poznejših pregledih ni bil potrjen. Možnost, da se vrsta po dolinah pojavlja globlje v notranjosti Slovenije, so zato pustili kot vprašanje za nadaljnje raziskave. Hkrati so novejše najdbe pokazale pojavljanje nad 400 metri nadmorske višine, višje od starejše omejitve na obalne nižine do 200 metrov.
V primerjavi obdobij pred letom 1996 in od leta 1996 do 2009 je bilo zabeleženih najdb v 11 odstotkov manj UTM-kvadratih. Tak podatek opisuje prostorsko razporeditev znanih najdb, ne števila kuščaric. Pregled ne dokazuje, da je za enak delež upadla velikost populacije. Najdba pri Padni pa je krajevno in časovno natančen slovenski terenski zapis, ki dopolnjuje širšo sliko razširjenosti.
Viri: Krofel in sodelavci — Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009
Travni robovi, sadovnjaki in zidovi
Aktualna objavljena ocena IUCN uvršča Slovenijo med države naravnega območja razširjenosti primorske kuščarice. V širšem evropskem prostoru vrsta naseljuje travnate površine, cestne robove, žive meje, grmišča, gozdne robove, vinograde in sadovnjake. Najdemo jo tudi v vrtovih, parkih, naseljih ter na kamnitih zidovih in stavbah. V severnem delu območja je bolj vezana na obrečna in obalna okolja.
V svetovni, evropski in regionalni oceni EU27 je označena kot najmanj ogrožena vrsta. Ocena to utemeljuje s široko razširjenostjo, uporabo različnih habitatov in velikimi, stabilnimi ali rastočimi populacijami. Naravno območje in območja vnosa sta pri tem ločeni: populacije na Menorci, v več delih Francije in v ZDA so vnesene. IUCN vrsto opisuje kot jajcerodno; samice lahko odložijo do štiri legla na leto, vsako z dvema do osmimi jajci.
Jajca in izvalitev v raziskavi s Krka
Raziskava primorskih kuščaric s hrvaškega otoka Krk je spremljala jajca in mladiče v terarijih. Živali so bile zadržane ob naravnih svetlobnih in temperaturnih razmerah, odložena jajca pa so inkubirali do izvalitve. Objavljeni izvleček navaja povprečno 31 dni inkubacije. Izvalitve so potekale od poznega julija do sredine avgusta. Povprečno leglo je vsebovalo 5,3 jajca, največje pa sedem.
Ta opis razmnoževanja zajema populacijo z otoka Krk in konkretne razmere spremljanja. Pokaže odlaganje več jajc v leglo ter poletno izvalitev, pri čemer objava ločeno spremlja materine telesne mere in značilnosti jajc. Povprečna dolžina glave in trupa odraslih samic, navedena v izvlečku, je bila 61,88 milimetra. Število jajc ni enako za vsako samico: v raziskavi sta predstavljeni povprečna in največja vrednost, ki se med seboj razlikujeta.
Razlike v jajcih in mladičih s kmetijskih površin
Giulia Simbula in sodelavci so primerjali breje primorske kuščarice s konvencionalno obdelovanih in kontrolnih polj. Samice so do odlaganja zadržali v ujetništvu, jajca pa nato inkubirali v okolju brez pesticidov. Večje matere so imele več jajc in mladičev ter mladiče v boljši telesni kondiciji ob izvalitvi. Pri primerljivi materini telesni kondiciji so bila jajca in mladiči s konvencionalnih polj manjši oziroma v slabši telesni kondiciji.
Razlika se ni pojavila pri vseh merjenih lastnostih. Na hitrost teka izvaljenih mladičev obdelava polj ni imela zaznanega učinka. Raziskava je torej ločila velikost in telesno kondicijo od gibalne zmogljivosti. Avtorji so vplive na razvoj mladičev povezovali s potjo izpostavljenosti prek matere in z razmnoževalnimi posledicami uporabe kmetijskih sredstev. Zadržanje jajc v okolju brez pesticidov je bilo del zasnove, s katero so preučevali to materinsko pot izpostavljenosti.
Telesne posledice izgube in obnove repa
Paula Eberle in sodelavci so pri primorskih kuščaricah preučevali fiziološke odzive po odvrženju repa. Po avtotomiji se je povečala izguba vode z izhlapevanjem, spremenilo pa se je tudi razmerje med izločenim ogljikovim dioksidom in porabljenim kisikom. Med obnovo repa kuščarice niso spremenile izbrane temperature. Izguba repa je torej v tem poskusu vplivala na nekatere fiziološke lastnosti, ne pa na zaznano temperaturno izbiro.
Samci in samice so se razlikovali v energijski vsebini repa. Stopnja njegove obnove in gibanje odvrženih repov pa se med spoloma nista razlikovala. Raziskovalci so primerjali tudi izvirne in že predhodno obnovljene repe ter med njimi našli razlike v gibanju po odvrženju. Obnovljeni rep zato v vseh merjenih lastnostih ni enak izvirnemu. Avtorji so te rezultate obravnavali kot fiziološke stroške in možne posledice ponovljenega odvrženja repa.
Velikost in prednost domačega samca
Titone in sodelavci so pri primorski kuščarici primerjali dva tipa spopadov med samci. V prvem je bil en samec prebivalec prostora, drugi pa vsiljivec. V drugem sta se srečala v nevtralni areni. Raziskovalci so ob tem preučevali razliko v telesni velikosti in obarvanost predela čeljusti ter grla. Samci s tem obarvanjem so bili primerjani z belimi samci.
Pri srečanju prebivalca in vsiljivca je na izid pomembno vplivala prednost prebivanja. V nevtralni areni je bila pomembna razlika v dolžini glave in trupa med tekmecema. Obarvanost sama ni pokazala učinka na izid. Rezultata obeh okoliščin zato nista povsem enaka: domači prostor in razlika v velikosti sta vplivala na tekmovanje v odvisnosti od vrste poskusa. Študija opisuje spopade znotraj vrste, zato se njeni tekmeci razlikujejo od kuščaric druge vrste.
Zaznavanje podganjih kemičnih sledi
Raoul Van Damme, Lisa Van Linden in Ioanna Gavriilidi so primerjali odzive otoških in celinskih primorskih kuščaric na podganje kemične sledi. V prvem poskusu so jih izpostavili prazni kontroli, izrazitemu kontrolnemu vonju in podganjim sledem. Ob podganjih sledovih so kuščarice obeh izvorov izrazito pogosteje iztegovale jezik. Drugi opazovani vidiki vedenja pa so se le malo spreminjali; raziskovalci niso našli dokaza za stresno ali obrambno vedenje zaradi podganjih sledi.
V drugem poskusu so imele kuščarice možnost izbire med dvema prostoroma za sončenje. Enega so označili s podganjimi sledmi. Živali se tako označenemu mestu niso sistematično izogibale. Pogostejše jezično vzorčenje je zato pokazalo zaznavanje kemičnih snovi, ne pa samo po sebi umika pred njimi. Med otoškimi in celinskimi živalmi so se nekatere vedenjske lastnosti razlikovale tudi v kontrolnih okoliščinah, ko podganjih sledi ni bilo.
Otoška populacija z več rastlinske hrane
Leta 1971 so pet odraslih parov primorske kuščarice s hrvaškega otočka Pod Kopište prenesli na Pod Mrčaru. Herrel in sodelavci so otoški populaciji primerjali v letih 2004–2006. Na Mrčaru so kuščarice imele daljše, širše in višje glave ter močnejši ugriz. Rastlinska hrana je tam predstavljala 34 odstotkov prostornine zaužite hrane spomladi in 61 odstotkov poleti; na Kopištu sta bila deleža precej manjša, sedem in štiri odstotke.
Pri pregledanih kuščaricah z Mrčaru so našli črevesne zaklopke, tudi pri mladem izvaljenem osebku. Te strukture upočasnjujejo prehod hrane in oblikujejo prostore za fermentacijo. Avtorji so opisali tudi vključevanje listov in stebel v prehrano. Močnejši ugriz in drugačna zgradba prebavil sta spremljala izrazito prehransko razliko med populacijama. Čeprav so ugotovitve nakazovale dedno podlago, je objava izrecno zahtevala nadaljnje preverjanje vloge fenotipske plastičnosti in vplivov matere.
Raziskovanje prostora in tveganje v domačih hrvaških populacijah
Marko Glogoški in sodelavci so vedenje primorske in kraške kuščarice primerjali v njunem domačem hrvaškem območju. Preučevali so raziskovanje novega prostora, tvegano vedenje in uživanje hrane. Primorske kuščarice so več raziskovale, kazale manj tveganega vedenja in zaužile več hrane kot kraške kuščarice. Primerjava je vključevala odprto polje in radialni labirint, zato je razlikovala med vedenjem ob raziskovanju prostora in odzivi, ki so povezani s tveganjem.
Več raziskovanja in manj tveganja sta se v tej primerjavi pojavila skupaj. Bolj raziskovalna žival zato ni bila nujno tudi bolj drzna. Avtorji so podobnost z vedenjem vnesenih primorskih kuščaric obravnavali kot znak, da so nekatere lastnosti lahko prisotne že v izvornih populacijah. Niso pa s tem dokazali, da ima vsak osebek vrste enak odziv ali da samo vedenje določa izid vseh tekmovanj med vrstama.
Viri: Glogoški, Hocenski, Gojak, Blažević, Hranilović in Lisičić — Behavioural traits for success, 2024
Tekmovanje z endemično kuščarico na Liparskih otokih
Gentile Francesco Ficetola in sodelavci so primorske kuščarice na Liparskih otokih primerjali z endemično vrsto Podarcis raffonei. Primorske kuščarice so bile večje, imele večje glave in pogosteje ugriznile v nevtralne predmete. V srečanjih med samci so endemične kuščarice prejele več napadov in pogosteje pobegnile. Njihova uspešnost je bila slabša posebej pri srečanju s samci druge vrste.
Genomska preverba je med 65 uspešno genotipiziranimi odraslimi samci določila 39 čistih osebkov Podarcis raffonei, 25 primorskih kuščaric in enega križanca. Avtorji so razložili, da bi lahko prevlada primorskih samcev omejevala dostop endemičnih kuščaric do območij in priložnosti za parjenje. Poudarili so tudi potrebo po neposrednem terenskem preverjanju posledic za razmnoževalno uspešnost. Poskusi so pokazali razlike v spopadih, povezava med prostorsko izključitvijo in upadom populacije pa ostaja mehanistična razlaga.
Viri: Ficetola, Melotto, Scali, Sacchi in Salvi — Interference competition with an invasive species, 2024
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali primorska kuščarica živi v Sloveniji?
Da. IUCN Slovenijo uvršča v njeno naravno območje razširjenosti.
Preverite vir odgovoraAli je lahko primorska kuščarica črna?
Da. Pri Padni je bil maja 2003 opisan melanistični samec s povsem črnim hrbtom.
Preverite vir odgovoraS čim se hrani primorska kuščarica?
V toskanski raziskavi so bili v iztrebkih odraslih osebkov med drugim hrošči, mravlje, pajki in polži.
Preverite vir odgovoraAli primorska kuščarica je tudi sadje?
Da. Na hrvaškem otoku Veruda so jo opazovali pri uživanju sadnega mesa in soka.
Preverite vir odgovoraAli odlaga jajca?
Da. Pri populaciji s Krka so raziskovalci spremljali odložena jajca in poletno izvalitev mladičev.
Preverite vir odgovoraAli obnovljeni rep deluje povsem enako kot izvirni?
V raziskavi avtotomije se je gibanje prej obnovljenih in izvirnih odvrženih repov razlikovalo.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- Miha Krofel — First record of a melanistic Italian Wall Lizard (Podarcis sicula) in Slovenia, 2005
10.14720/ns.7.1.41-43
- Herrel in sodelavci — Rapid large-scale evolutionary divergence in morphology and performance associated with exploitation of a different dietary resource, 2008
10.1073/pnas.0711998105
- Massimo Capula in Gaetano Aloise — Extreme feeding behaviours in the Italian wall lizard, Podarcis siculus, 2011
Uporabljeno izvirno znanstveno raziskovalno besedilo.
- Marco A. L. Zuffi in Chiara Giannelli — Trophic niche and feeding biology of the Italian wall lizard, Podarcis siculus campestris, 2013
Uporabljeno izvirno znanstveno raziskovalno besedilo.
- Simbula, Macale, Gomes, Vignoli in Carretero — Effects of pesticides on eggs and hatchlings of the Italian wall lizard (Podarcis siculus) exposed via maternal route, 2021
10.1016/j.jcz.2021.06.001
- Glogoški, Hocenski, Gojak, Blažević, Hranilović in Lisičić — Behavioural traits for success, 2024
10.1016/j.anbehav.2024.09.015
- Zaida Ortega, Abraham Mencía in Valentín Pérez-Mellado — Thermal ecology of Podarcis siculus in Menorca, 2016
10.13128/Acta_Herpetol-18117
- Radočaj, Jelić, Karaica in Kapelj — Morphological and reproductive traits of Podarcis siculus from Krk Island, 2011
Uporabljeno izvirno znanstveno raziskovalno besedilo.
- Paula Eberle, Daniel Haro, Kendra Rekevics in Heather E. M. Liwanag — Physiological Effects of Tail Regeneration following Autotomy in Italian Wall Lizards, 2022
10.1670/21-021
- Zdeněk Mačát, Milan Veselý in Daniel Jablonski — New case of fruit eating observation in Podarcis siculus from Croatia, 2015
Uporabljeno izvirno znanstveno raziskovalno besedilo.
- Krofel in sodelavci — Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009
Natura Sloveniae 11 (2), 61–99; uporabljeni izvirni vrstni odsek na tiskani strani 77.
- Bowles — Podarcis siculus, IUCN 2024
Ocena 7. oktobra 2022, objavljena 2024. Globalna, evropska in EU27 kategorija LC.
- Titone, Marsiglia, Mangiacotti, Sacchi, Scali in Zuffi — Better to be resident, larger or coloured?, 2018
Journal of Zoology, 260–267. Poskusi tekmovanja med samci; velikost, bivanje in barva.
- Van Damme, Van Linden in Gavriilidi — Responses of Mainland and Island Wall Lizards to Rat Chemical Cues, 2026
Journal of Zoology. Dva poskusa odziva na podganje kemične sledi.
- Ficetola, Melotto, Scali, Sacchi in Salvi — Interference competition with an invasive species, 2024
Global Ecology and Conservation 55, e03251. Primerjava s Podarcis raffonei na Liparskih otokih.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.