Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) je manjši sokol z dolgimi, ozkimi perutmi. Prepoznamo jo po izraziti razliki med spoloma: samec je večinoma modrikasto siv z rjastim podrepjem, samica pa ima rjasto obarvano glavo in spodnjo stran ter siv, temno progast hrbet. Vrsta je selivka, ki se v Sloveniji pojavlja predvsem na spomladanskem preletu, pogosto v večjih jatah.
Videz samca in samice
Samec ima modrikasto sivo telo, zgornja stran letalnih peres pa je srebrno siva. Rjasto rjav je zadnji del trebuha, od rdečeoranžnih nog proti repu; tudi baza kljuna in obroba oči sta rdečeoranžni. Samica je drugače obarvana. Njeno teme in spodnja stran telesa sta rdečkasto rjava, na trebuhu pa ima nekaj temnejših črt. Črna proga poteka čez oči, grlo in lica so bela, zadnji del glave pa rumenkasto bel. Ta barva se ostro loči od modrikasto sivega hrbta s temnimi prečnimi progami. Noge so oranžne, drobni kljun pa ima oranžno bazo in siv do črn vrh. Mladiči so rjavi po zgornji strani, spodaj svetlejši in temno progasti; obrazni vzorec spominja na samičinega.
Odprta pokrajina in selitev
Rdečenoga postovka se seli med gnezditvenimi območji v vzhodni Evropi in Aziji ter prezimovališči v južni in vzhodni Afriki. Na območju Slovenije je opisana kot reden gost na preletu, zlasti spomladi, ko jo je mogoče opazovati v večjih jatah. Gnezdi v odprtih pokrajinah, kot so stepe in odprte rečne doline. Ustrezajo ji odprta zemljišča z nekaj drevesi, pogosto v bližini vode. Za gnezdo navadno uporabi staro, opuščeno gnezdo druge ptice, zlasti vran; lastnega ne gradi. Gnezdi lahko v kolonijah, redkeje pa v posameznih parih.
Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Falco vespertinus
Lov na žuželke in drug plen
Glavnino prehrane sestavljajo žuželke. Lovi tudi večji plen, med drugim glodavce, dvoživke in manjše ptice; med plen sodijo tudi plazilci. Pri iskanju hrane se lahko usede na kabel ali drog daljnovoda in od tam opazuje okolico. Pogosto tudi lebdi na mestu ter pregleduje tla. Ko opazi plen, se hitro požene za njim. Pri lovu na žuželke lahko nekaj časa lebdi, se spusti na tla in se tam sprehodi, nato pa znova vzleti. Tak način iskanja hrane ji omogoča, da plen opazuje z mesta v zraku, pa tudi med premikanjem po tleh.
Kolonije in vzreja mladičev
Stara gnezda vran so pomembna za gnezdenje, zato je vrsta pogosto vezana na njihove gnezditvene kolonije. Navadno znese dve do štiri jajca. V raziskavi štirih gnezd v Srbiji sta pri valjenju sodelovala oba spola, ob izvalitvi in po njej pa je bila v gnezdu pogosteje samica. Odrasle ptice so se zadrževale tudi na bližnjih vejah in v okolici gnezda. Ko so mladiči rasli, se je spreminjala njihova prehrana: mlajši so dobivali večji in raznovrstnejši plen, med drugim vretenčarje, pri starejših pa so prevladovale žuželke. Glavna skupina plena so bili kobilice in hrošči.
Pogosta vprašanja o vrsti
Kdaj je rdečenoga postovka pri nas najopaznejša?
Med spomladanskim preletom, ko se lahko pojavi v večjih jatah.
Preverite vir odgovoraAli si sama zgradi gnezdo?
Navadno uporabi opuščeno gnezdo druge ptice, pogosto poljske vrane.
Preverite vir odgovoraKako ločimo odrasla spola?
Samec je večinoma modrikasto siv z rjastim podrepjem, samica pa ima rjasto glavo in spodnjo stran ter progast siv hrbet.
Preverite vir odgovoraZakaj so zanjo pomembne poljske vrane?
Njihove kolonije zagotavljajo stara gnezda, ki jih postovke uporabijo za razmnoževanje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Besedilo je prevedena in prirejena predstavitev navedenih virov Wikipedije ter je na voljo pod licenco CC BY-SA 4.0. Avtorji in uporabljene revizije so navedeni med viri. CC BY-SA 4.0
- Notranjski regijski park
Uporabljen opis vrste; zajem vira 18. 10. 2026. Opis ne pomeni novega popisa današnje razširjenosti.
- Sodelavci Wikipedije: Falco vespertinus
Prevedeno, povzeto in slogovno prirejeno iz navedene revizije angleške Wikipedije; spremembe: slovenski opis in izbor podatkov. Avtorji vira ne potrjujejo te priredbe. Licenca CC BY-SA 4.0.
Avtorji in zgodovina sprememb izvirnika
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.