Širokouhi netopir: prepoznava, gozdna zatočišča in prezimovanje

Široki uhlji, kratek gobček in temen kožuh

Širokouhi netopir, Barbastella barbastellus, ima po morfološkem listu nemškega Zveznega urada za varstvo narave BfN glavo in trup dolga od 45 do 58 milimetrov. Dolžina podlakti je od 36,5 do 43,5 milimetra, razpon prhuti od 262 do 292 milimetrov, masa pa od 6 do 14,2 grama. Prhuti so razmeroma dolge in ozke. Njihova koža je rjavo črna, obraz in uhlji pa so črni. Kratek gobček ima navzgor obrnjeni nosnici, zato ga BfN v predstavitvi primerja s potlačenim pasjim gobčkom.

Uhlja sta široka, odprta naprej in povezana ob notranjih osnovah. Na sredini zunanjega roba uhlja je lahko majhna kožna izboklina v obliki gumba; list posebej opozarja, da je nimajo vsi osebki. Ušesni poklopec je trikoten, z zaobljeno, podaljšano konico. Dlaka je dolga, gosta in svilnata. Na hrbtu je črno rjava, svetle rumenkasto bele konice dlak pa ustvarjajo videz srebrnkastega poprha. Spodnja stran telesa je temno siva. Takšna kombinacija obrazne oblike, uhljev in kožuha je natančnejši opis kot sama temna barva živali.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi · BfN: Barbastella barbastellus – Merkmale

Neposreden slovenski zimski podatek

Prisotnost vrste v Sloveniji neposredno potrjuje raziskovalni članek Aje Zamolo in Tea Delića, objavljen leta 2024 v reviji Natura Sloveniae. Avtorja sta proučevala prezimovališča velikega podkovnjaka v štirih globokih jamah, v tabeli rezultatov pa zapisala tudi druge opažene netopirje. V Čaganki sta 19. februarja 2023 v vhodnem breznu zabeležila enega širokouhega netopirja. Zapis vsebuje znanstveno ime Barbastella barbastellus, datum, del jame in število osebkov.

Vsako od štirih jam sta obiskala enkrat. Tri dolenjske jame sta pregledala pozimi po ustaljenem hladnem obdobju, Roupo na Banjščicah pa na začetku marca. Čaganko sta pregledala do globine 244 metrov, druge tri jame v celoti. Rezultat za širokouhega netopirja je posamično opažanje v določenem pregledanem prostoru. Članek mu ne pripisuje velike prezimujoče kolonije. Večina osebkov v raziskavi pripada velikemu in malemu podkovnjaku, zato njunih skupnih števil ni mogoče uporabiti kot številčnost širokouhega netopirja.

Viri: Zamolo in Delić (2024): Hibernacula of greater horseshoe bat – podatki iz štirih globokih jam v Sloveniji, str. 59–65

Gozdna zgradba in povezave do lovišč

BfN življenjski prostor opisuje predvsem kot strukturno raznolik gozd v nižinah in sredogorju. Pomembni so različni višinski sloji dreves in grmovja ter bogata ponudba žuželk. Med poletnimi lovišči samic izpostavlja listnate gozdove in linearne krajinske strukture. Samci v njegovem pregledu pogosteje uporabljajo odprto pokrajino ter gozdne robove. Razlika se nanaša na opis rabe okolja, ne na strogo ločitev, po kateri bi vsak spol uporabljal samo eno vrsto prostora.

Do prehranjevalnih območij se netopirji usmerjajo ob živih mejah, drevoredih in obvodnih koridorjih. BfN navaja lovišča do osem kilometrov od porodniškega zatočišča. V gozdu opisuje let nad in pod krošnjami, ob poteh pa lov približno od poldrugega do šestih metrov nad tlemi. Opis vključuje letenje v zankah, podobnih osmici. Razdalja med zatočiščem in loviščem je drugačen podatek kot selitev med sezonskimi zatočišči; osem kilometrov v tem viru pomeni oddaljenost prehranjevalnega območja.

Znotraj gozdov so značilne tudi meje ob skalah, vodnih površinah, posekah in poteh. Vrsta uporablja mozaično pokrajino z manjšimi gozdnimi deli ter obrobja naselij z drevesnimi vrtovi in parki. Pregled tako vključuje tudi okolje ob naselju, kadar ima ustrezne lesnate strukture in prehranjevalne površine.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Odstopajoče lubje in mreža poletnih zatočišč

Poletna zatočišča so lahko za odstopajočim lubjem mrtvih ali odmirajočih dreves. BfN omenja tudi lubje na vejah in razpoke, nastale ob udaru strele. Prostor, uporaben za netopirje, je lahko ozek in od zunaj neopazen. Poleg drevesnih zatočišč so opisani polkna in lesene obloge stavb, posebej skednjev. Zato prisotnosti vrste ni primerno vezati samo na velika drevesna dupla: značilna so tudi plitva skrivališča med lubjem in lesom.

Porodniške skupine po tem pregledu navadno sestavlja deset do petindvajset samic; redkeje dosežejo osemdeset samic. Obstajajo tudi zelo majhne skupine ene oziroma dveh do treh samic z mladiči. Samci uporabljajo ločena zatočišča, v razpokah pa se lahko združujejo v majhne skupine. Porodniške skupine skoraj vsak dan zamenjajo skrivališče. Za eno skupino je zato pomemben nabor več uporabnih dreves ali stavbnih razpok, ne zgolj trenutno zasedeno mesto. Odstranitev nezasedenega potencialnega zatočišča lahko zmanjša ponudbo prostora za naslednjo menjavo.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Porodniške skupine in sezonski koledar

V evropskem pregledu BfN se oblikovanje porodniških skupin začne maja. Samica ima enega ali dva mladiča. Skupine se razidejo avgusta, ko mladiči že letijo. Pari se povezujejo jeseni, del parjenja pa po istem viru poteka tudi v zimskih zatočiščih. Ta koledar je pripisan strokovnemu pregledu BfN; slovensko februarsko opažanje v Čaganki samo po sebi ne določa datumov kotitve ali oblikovanja porodniških skupin v Sloveniji.

Pri porodniški skupini je treba upoštevati tako samice kot njihova zaporedno uporabljena zatočišča. Zaradi pogostih menjav lahko pregledovalec isto skupino ob različnih dneh najde na različnih drevesih. BfN pri opredelitvi lokalne poletne populacije zato obravnava porodniško skupino skupaj z njeno mrežo zatočišč. Posamični razpršeni samci in mesta parjenja se prostorsko težje omejijo. Samo število najdenih razpok ali dreves tako ni enako številu samostojnih porodniških skupin.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Prehrana z nočnimi metulji

Glavni plen po predstavitvi BfN sestavljajo majhni nočni metulji. Med dodatnim plenom so navedeni mrežekrilci, hrošči, pajki in dvokrilci. Vrsta je tako povezana s ponudbo nočnih žuželk, vendar njenega jedilnika ni treba omejiti na eno samo skupino. Sestava gozdnega roba, grmovnega sloja in okoliških travniških površin vpliva na okolje, v katerem išče hrano.

BfN med prehranskimi nevarnostmi posebej izpostavlja zmanjšanje ponudbe plena zaradi insekticidov in intenzivne rabe pokrajine. Pogosta košnja travnikov je v njegovem pregledu povezana z izgubo habitatov nočnih metuljev. Poleg neposrednega zmanjšanja hrane omenja možnost zastrupitve po zaužitju onesnaženih žuželk. Ukrepi za ohranjanje lovišč zato vključujejo manj intenzivno rabo travnikov in ohranjanje z žuželkami bogatih robnih struktur.

Pri lovskem letu pregled razlikuje zmerno hitro kroženje in osmice ob krošnjah od zelo hitrega letenja vzdolž gozdnih poti, z odkloni v sestoj. Kot značilno opisuje lov letečih žuželk v prostem zračnem prostoru, večkrat tik nad krošnjami. To je opis načina iskanja hrane, ne opazovanja plenjenja na izbrani fotografiji.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Dva signala in raziskava smeri zvočnega snopa

Morfološki list BfN razlikuje dve vrsti ultrazvočnih signalov, eno v območju približno 35 do 30 kilohercev in drugo pri približno 43 kilohercih. Podrobnejšo raziskavo sta z Annette Denzinger in Hansom Ulrichom Schnitzlerjem leta 2015 objavila Anna Maria Seibert in Jens C. Koblitz. Pri treh zatočiščih blizu Bourgesa v osrednji Franciji so z mikrofonskimi polji spremljali lete junija in julija 2009 ter junija 2010.

Raziskava je pokazala izmenjevanje dveh signalov s podobno nizko izmerjeno zvočno ravnjo, vendar različnima smerema. Prvi tip je bil usmerjen navzdol, drugi navzgor; smeri sta se razlikovali približno za sedemdeset stopinj. Avtorji sklepajo, da netopir prvi tip najverjetneje oddaja skozi usta, drugega skozi nos. Kot funkcionalno razlago predlagajo iskanje plena z zgornjim snopom ter orientacijo glede na nižje ozadje s spodnjim. To je njihova razlaga meritev, ne neposreden dokaz naloge vsakega posameznega klica.

Živali pri meritvah niso prijemali. Opozarjajo tudi, da v zaporednih nočeh niso mogli izključiti ponovnih preletov istih osebkov. Francoski poskus opisuje način eholokacije, ne številčnosti slovenskih netopirjev.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – Merkmale · Seibert in sodelavci (2015): Bidirectional Echolocation in the Bat Barbastella barbastellus

Hladna prezimovališča in različna skrivališča

BfN med zimskimi zatočišči našteva jame, rudniške rove, predore, obokane prostore in kleti. Vključuje tudi stavbne špranje ter prostore za lubjem. Širokouhi netopir je v tem pregledu opisan kot odporen proti mrazu: v podzemnih prezimovališčih uporablja tudi vhodne dele s temperaturo približno od dveh do petih stopinj Celzija. Lahko se umakne v razpoko ali visi prosto. Skupine so pogosto manjše od desetih osebkov, v velikih prezimovališčih pa so opisane tudi bistveno večje skupine.

Pregled navaja uporabo zimskih zatočišč od poznega oktobra do začetka aprila, predvsem od konca decembra do sredine februarja. Samice prihajajo pozneje od samcev. Na začetku zime lahko netopirji zamenjajo zatočišče ob zmrzali. Podzemnih prostorov ne uporabljajo izključno pozimi, saj so opaženi tudi zunaj glavnega obdobja prezimovanja. Navedeni koledar in temperature opisujejo ekologijo v pregledu BfN; niso zagotovilo, kdaj bo določen slovenski vhod zaseden ali nezaseden.

Zimske stavbne reže BfN ponazori s prostorom med zunanjo steno in notranjo glineno steno predalčne stavbe. V številnih prezimovališčih opisuje opazno prevlado samcev. Večje združbe so lahko bistveno številčnejše od običajnih majhnih skupin: pregled zgodovinsko navaja tudi več kot tisoč osebkov v zelo velikih prezimovališčih.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Zvestoba območju in meje podatkov o premikih

BfN vrsto označuje kot zvesto območju in pri evropskih premikih navaja zgodovinski najdaljši zapis 290 kilometrov, pripisan Kepki iz leta 1960. Takšen izjemen zapis ne pomeni običajne vsakonočne poti. Isti pregled omenja zgodovinski najvišji podatek o starosti enaindvajset let in osem mesecev po Abelu iz leta 1960. To je največja zabeležena starost v navedenem viru, ne povprečna življenjska doba.

Pozimi se v enem zatočišču lahko združijo osebki iz različnih poletnih skupin, med zimo pa se lahko preseljujejo. BfN zato opozarja, da poletne porodniške skupine in zimska združevanja niso neposredno primerljive populacijske enote. Zimsko štetje v enem prostoru je treba povezati z datumom in obsegom pregleda; iz spremembe na enem mestu ni mogoče brez dodatnih podatkov razbrati dogajanja v vseh poletnih skupinah.

Pri zimskem opredeljevanju lokalne populacije pregled upošteva posamično prezimovališče ali skupino bližnjih prezimovališč, med katerimi je približno manj kot sto metrov. Za poletno ocenjevanje velikosti kolonije zaradi skritega življenja in mreže drevesnih zatočišč izrecno predvideva strokovno raziskavo.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Izguba drevesnih skrivališč in posegi v stavbe

Pri gozdarstvu BfN kot nevarnost izpostavlja odstranjevanje starih, odmirajočih in mrtvih dreves ter z njimi povezanega odstopajočega lubja. Pri poseku so skriti netopirji lahko tudi neposredno poškodovani. Pretvorba raznolikega gozda v intenzivno gospodarjene sestoje smreke ali bora zmanjša primernost življenjskega prostora. Izguba grmovnega sloja in slabo členjeni gozdni robovi dodatno zmanjšujejo lovne strukture.

Pri stavbah so pomembna polkna in lesene obloge. Obnova, ki zapre reže ali odstrani zasedene dele, lahko uniči zatočišče. Pri podzemnih prostorih BfN opisuje motnje zaradi obiskovanja, kurjenja ognja in dejavnosti ob vhodih; med posegi omenja tudi preurejanje opuščenih predorov v kolesarske poti. Nevarnost je odvisna od dejanske rabe prostora, zato odsotnost netopirja pri enem kratkem ogledu ne potrjuje, da zatočišče ni pomembno v drugi sezoni.

Pregled opozarja še na prometne žrtve ob cestah, posebej kadar obojestranska vegetacija usmerja netopirje po letalni poti. Pri vetrnih elektrarnah razlikuje izgubo zatočišč in lovišč zaradi postavitve v gozdu od morebitnih neposrednih trkov ter poškodb zaradi sprememb zračnega tlaka ob rotorjih. Zadnja nevarnost je v viru navedena kot možnost, ne kot izmerjena stopnja smrtnosti te vrste v Sloveniji.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi

Ohranjanje mreže dreves in povezanih lovišč

Predlogi BfN vključujejo ohranitev vseh znanih zatočiščnih dreves in njihove neposredne okolice. Pri tem pregledu je navedena varovalna okolica v širini ene drevesne višine. Pomembna so tudi drevesa, ki lahko ob staranju šele razvijejo uporabne reže za lubjem. Priporočila vključujejo različne starostne razrede dreves, domače listavce, grmovno plast in ohranjene skupine starih dreves. S tem ohranjajo prihodnjo ponudbo zatočišč, ne zgolj trenutno zasedenega debla.

V pokrajini BfN predlaga ohranitev živih mej, drevoredov in obvodnih povezav. Obrezovanje živih mej naj bo razporejeno tako, da povezava med območji ostane uporabna. Med ukrepi za prehranjevalni prostor so travniki z manj intenzivno košnjo ter izogibanje insekticidom. Pri stavbnih obnovah in urejanju vhodov v podzemne prostore je potreben strokoven pregled zatočišča in njegovih funkcij. To so vsebinska priporočila nemškega strokovnega vira; članek jih ne predstavlja kot samostojen povzetek veljavnih slovenskih dovoljenj ali predpisov.

Za rastlinski pas ob letalnih poteh pregled med primeri rastlin, koristnih za nočne metulje, navaja trpotec, kislice in lakote. Pri obvodnem prostoru vključuje ohranitev starih dreves na nasipih in obrežjih ribnikov ter obnovo logov. Krošnje nad vodotokom lahko oblikujejo povezano letalno pot. Med gozdnimi ukrepi sta tudi opustitev izsuševanja in postopna posamična sečnja, ki ohranja sklenjenost krošenj z majhnimi vrzelmi.

V stavbah BfN predlaga ohranitev obstoječih razpok ter ustvarjanje nadomestnih rež z lesenimi oblogami in netopirskimi deskami. Za zimske prostore omenja votle zidake kot dodatna obešališča. Lastnike stavb z zatočišči je smiselno seznaniti z njihovo vlogo pred prenovo; uporabljena sredstva za zaščito lesa naj bodo prilagojena netopirjem.

Viri: BfN: Barbastella barbastellus – ekologija, lokalna populacija, nevarnosti in ukrepi