Sivi galeb: prepoznavanje, prehrana in gnezdenje

Kako ga prepoznamo

Glava, vrat, trebuh in rep odraslega sivega galeba so beli, hrbet in zgornja stran kril pa pepelnato siva. Konice kril so črne, z nekaj belimi lisami ob robu. Črno oko je uporabna značilnost pri razlikovanju od rumenonogega galeba, s katerim si je sicer podoben po vzorcu in barvah perja. Noge in precej ozek kljun sta zelenkasto rumena. Pozimi se videz nekoliko spremeni: po glavi in tilniku se pokažejo rjavosive vzdolžne črte, kljun pa potemni in pogosto dobi temen pas blizu konice. Mladiči so drugačni od odraslih. Njihov zgornji del telesa je črno rjav in luskast, noge pa rožnate; v drugem letu postanejo sivkaste, pozneje rumene. Odraslo perje dobijo šele po več letih.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Larus canus

Kje živi in gnezdi

Sivi galeb gnezdi v hladnih zmernih območjih severne Palearktike. Za gnezdenje izbira kraje ob vodi, tako na morski obali kot v notranjosti. Gnezda so lahko na skalnih pečinah, strmih travnatih pobočjih, peščenih ali prodnatih obalah in sipinah. Na celini gnezdi tudi na otočkih in ob prodnatih bregovih rek ter jezer, pa na barjih, močvirjih in mokrotnih travnikih. Gnezdi posamično ali v kolonijah. Gnezdo je plitva kotanja na tleh, obložena z rastlinjem. Selitvene populacije se pozimi pomaknejo proti jugu, pogosto do obalnih območij.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Larus canus

Kaj jé in kako išče hrano

Sivi galeb je vsejed in se prehranjuje tako z živalskim plenom kot z mrhovino ter odpadki. Pozimi v Sloveniji pogosto išče deževnike na preoranih njivah, zato ga lahko opazimo tudi daleč od morja. Poleti je jedilnik pestrejši. Ujame različne žuželke in druge vodne ter kopenske nevretenčarje, med njimi rake in mehkužce. V manjši meri pleni ribe in male sesalce. Sposobnost izkoriščanja različnih virov hrane mu omogoča prehranjevanje na obalah in v celinskih okoljih. Aktiven je podnevi, zato ga lahko pri iskanju hrane opazujemo v svetlem delu dneva.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Larus canus

Zarod in pot proti prezimovališčem

Sivi galeb gnezdi v kolonijah ali kot posamezen par. Pri gradnji z rastlinjem obloženega gnezda sodelujeta oba spola. Gnezdo je lahko na tleh ali v manjšem drevesu ob vodi. Navadno znese tri jajca, včasih le eno ali dve. Jajca valita oba starša, mladiči pa se izvalijo po približno štiriindvajsetih do šestindvajsetih dneh.

Begavci so ob izvalitvi že puhasti in gibljivi, vendar ostanejo v bližini gnezda, kjer zanje skrbita starša. Poletijo približno pri petintridesetih dneh. Gibljiv mladič zato še ni samostojen odrasel galeb. Njegovo rjavo lisasto perje se od sive in bele oprave odraslega zelo razlikuje.

Večina populacij se pozimi pomakne južneje, del severozahodnoevropskih ptic pa ostaja blizu gnezdišč. Zimsko območje obsega tako morske obale kot celinske vode in polja. Slovenska zimska opazovanja zato sodijo v širše sezonsko premikanje te severnopalearktične vrste.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Larus canus