Špar: rumene plavuti in črn obroč pred repom

Črn obroč sega tudi pod repni koren

Telo je ovalno, stisnjeno s strani in nekoliko podaljšano. Osnovna barva je srebrno siva, na hrbtu pa prehaja v rumenkaste oziroma zelenkaste odtenke. Najizrazitejša temna oznaka je na ozkem delu telesa pred repno plavutjo. Pri šparu sega okoli repnega korena, tudi prek njegovega spodnjega roba. Ta razporeditev je pomembnejša od tega, kako temna je lisa na posamezni fotografiji.

Trebušni plavuti sta rumeni. Rumenkast je tudi sprednji del podrepne plavuti, pri čemer se izrazitost barve med osebki razlikuje. Na bokih odraslih je mogoče zaznati več zelo bledih navpičnih prog. Pri opazovanju v plitvi vodi se zato splača združiti več znakov: ovalno obliko, repni obroč, rumeno na spodnjih plavutih in velikost ribe.

Hrbtna plavut ima trnasti sprednji in mehkejši zadnji del. Vrstna opisa navajata enajst trnov, ob katerih sledijo mehke plavutnice. V podrepni plavuti so trije trni. Na sprednjem robu vsake čeljusti je osem zob, podobnih sekalcem, za njimi pa širši zobje za obdelavo plena. S tem združuje orodje za pobiranje hrane in njeno drobljenje.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, angleška revizija 1374084912 · Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, italijanska revizija 151315641

Manjša riba, katere vzorec se med rastjo spremeni

Angleški vrstni opis kot običajno dolžino navaja približno trinajst centimetrov, največji objavljeni primerki pa dosežejo približno osemindvajset centimetrov. Pri obali lahko opazujemo tudi bistveno manjše mladice. Velika riba iz rodu Diplodus zato ni samodejno odrasel špar: med podobnimi vrstami so razlike v običajni velikosti in zgradbi telesa, ki dopolnjujejo barvni vzorec.

Mlade ribe imajo na bokih izrazitejše temne prečne oznake. Italijanski opis pri osebkih do približno treh centimetrov navaja šest do sedem prog, ki pozneje izgubljajo jasnost. Značilni obroč na repnem korenu postane viden že pri dolžini okoli trinajstih milimetrov. Povsem drobna mladica in večji špar sta zato lahko na prvi pogled precej različna.

Pri določanju lahko pomaga primerjava z drugimi člani rodu. Šparov obroč v celoti zajame repni koren, rumeni trebušni plavuti pa sta še en uporaben znak. Razpoznati je treba tudi razporeditev drugih lis na telesu in ne primerjati samo ene temne oznake. Dobra stranska fotografija, na kateri niso odrezane spodnje plavuti, ohrani več teh določevalnih podrobnosti hkrati.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, angleška revizija 1374084912 · Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, italijanska revizija 151315641

Ime se nanaša na obroč

Znanstveni vrstni pridevek annularis pomeni obročast. Nanaša se prav na temno oznako pred repom. Linnaeus je vrsto leta 1758 prvotno opisal z imenom Sparus annularis, kot območje izvirnega opisa pa je navedeno Jadransko morje. Današnja kombinacija imena jo uvršča v rod Diplodus. Starejši zapis Sparus annularis zato ni druga, dodatna vrsta.

Njena razširjenost presega Jadran. Pojavlja se po Sredozemlju, v Črnem morju in v vzhodnem Atlantiku. Angleški pregled vključuje tudi Azovsko morje, Madeiro in Kanarske otoke. Slovenska obala je torej del širšega območja razširjenosti. Lokalni popisi dopolnjujejo takšen splošni zemljevid z neposrednim dokazom, da je bila riba v določenem letu opažena tudi pri nas.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, angleška revizija 1374084912 · Lipej in sodelavci (2023): ribe algalnih pasov slovenske obale

Morska trava, peščeno dno in zavetna obala

Špar je izrazito priobalna riba. Uporablja travnike pozejdonke, cimodoceje in morskih trav iz rodu Zostera. Pojavlja se tudi nad peščenim dnom, med algami in manj pogosto ob povsem skalnati podlagi. Takšno kombinacijo rastja in odprtih zaplat lahko uporablja za iskanje drobnega plena. Njegovo okolje zato ni omejeno samo na eno vrsto morske rastline.

Najpogosteje se zadržuje v plitvem pasu, približno do dvajsetih metrov, vrstna opisa pa navajata tudi večje globine. Običajno ga povezujemo z morsko vodo, vendar prenese tudi drugačno slanost. Vstopa v lagune in rečna ustja, najdemo pa ga tudi v pristaniških okoljih. Povezava s plitvino in poraslim dnom je pri vsakdanjem opazovanju uporabnejša kot samo največja navedena globina.

Na slovenski obali so ga raziskovalci popisovali v algalnem rastju skupaj z drugimi obalnimi ribami. V objavljeni tabeli se pojavi v letih 2019, 2020 in 2021, vendar ne z enako pogostnostjo. Izbira popisnega pasu, časa in načina opazovanja določa, katere ribe raziskava zajame. Rezultat tako neposredno dokumentira poraslo obalno okolje, ne pregleda celotnega slovenskega morja.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, angleška revizija 1374084912 · Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, italijanska revizija 151315641 · Lipej in sodelavci (2023): ribe algalnih pasov slovenske obale

Vsejed, ki pobira predvsem droben pridneni plen

Prehrana vključuje rake, mehkužce, morske črve in druge manjše nevretenčarje. Vrstna opisa naštevata tudi iglokožce, plaščarje in ožigalkarje, ob živalski hrani pa tudi alge. Špar torej ni strogo rastlinojeda riba. Rastlinska in živalska sestavina jedilnika se lahko srečata v istem želodcu, zlasti ko riba išče hrano med gosto poraslo podlago.

Vedenje je lahko samotarsko ali zmerno skupinsko. Riba se lahko prehranjuje sama, lahko pa se pridruži manjši skupini. Vrstna opisa ne predstavljata enega samega obveznega družabnega vzorca za vse osebke in okoliščine. Med opazovanjem lahko zato poleg barvnih znakov spremljamo, kako se riba premika ob podlagi ter ali išče hrano z drugimi ribami ali ločeno.

Izvirna raziskava iz narodnega parka Cabrera v zahodnem Sredozemlju je obravnavala tudi rastlinsko sestavino hrane. Med ribami, vzorčenimi junija in julija 2008, je bilo sedem šparov. Njihovi želodci so vsebovali živalski plen, organski drobir, alge in malo morske trave. Različne skupine hrane so bile torej neposredno najdene skupaj, ne samo sklepane iz oblike zob ali habitata.

Špar je tudi sam plen drugih rib. Italijanski vrstni pregled med zabeleženimi plenilci navaja kirnjo in dve vrsti škarpen. Drobni pridneni nevretenčarji so tako hrana za špara, ta pa prehranski vir večjim ribam. Njegova vloga v poraslem obalnem okolju vključuje obe smeri prehranske povezave.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, angleška revizija 1374084912 · Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, italijanska revizija 151315641 · Santamaría, Tomas, Ballesteros in Cebrian (2021): prehrana rib in alga Caulerpa cylindracea

Alga v želodcu še ne pomeni prednostne izbire

V cabrerskem vzorcu je bilo v šparovih želodcih razmeroma veliko tujerodne alge Caulerpa cylindracea. Povprečno je zavzemala približno šestindvajset odstotkov ocenjene vsebine. Raziskovalci so vsebino razporedili po površini na opazovalni podlagi; ta odstotek zato ne pomeni enakega deleža telesne mase zaužite hrane. Živalska vsebina je bila še vedno največja od glavnih primerjanih prehranskih skupin.

Hkrati so izmerili razpoložljivost alge v okolju. Ker je bila zelo pogosta na dnu, njena prisotnost v želodcih sama po sebi ni kazala, da jo ribe posebej iščejo. Izračun izbire hrane je tudi pri šparu pokazal negativno vrednost, torej manjšo zastopanost alge v hrani glede na njeno razpoložljivost. Zaužita količina in prednost pri izbiri hrane sta različni vprašanji.

Avtorji so predlagali, da lahko del alge ribe zaužijejo med pobiranjem živali, ki živijo v njeni gošči. Pri mnogih pregledanih ribah je bilo algalno gradivo še neprebavljeno. Zaradi majhnega števila šparov so izsledke označili kot začetno raziskavo. Ta konkreten primer dobro pokaže raznolik jedilnik, ne daje pa podlage za trditev, da špar po vsem Sredozemlju učinkovito omejuje razraščanje te alge.

Viri: Santamaría, Tomas, Ballesteros in Cebrian (2021): prehrana rib in alga Caulerpa cylindracea

Spomladansko in zgodnjepoletno razmnoževanje

Razmnoževanje je bilo podrobno pregledano v raziskavi, objavljeni leta 2011, ki je primerjala več sredozemskih rib. Pri šparu je v balearskem vzorcu najvišja razvitost spolnih žlez nastopila maja in junija, julija pa močno upadla. Takšen potek kaže glavno obdobje razmnoževanja v obravnavani populaciji. Drstni koledar je povezan z območjem, zato ga ne pretvarjamo v natančen urnik za slovensko obalo.

Raziskovalci so spolni razvoj preverjali tudi s pregledom tkiva pod mikroskopom. Med pregledanimi ribami so našli spolne žleze, ki so vsebovale tako jajčniško kot semensko tkivo. Toda pri sedemintridesetih takšnih primerkih je bil dejavnejši le moški del. Sama prisotnost obeh tipov tkiva zato ni pomenila, da je isti osebek hkrati deloval kot plodna samica in samec.

V tem vzorcu niso našli znakov prehajanja iz enega delujočega spola v drugega. Starostna razporeditev samcev in samic je bila podobna. Avtorji so pri opisani populaciji funkcionalno razmnoževanje razložili z ločenima spoloma, čeprav je ostalo prisotno tudi nedelujoče tkivo drugega spola. To je natančnejša slika od splošnega pravila, da morajo vsi špari med odraščanjem zamenjati spol.

Viri: Alonso in sodelavci (2011): spolna zrelost in spolni razvoj sredozemskih obalnih rib

Starost in dolžina ne določata spola z enim pravilom

Balearska raziskava je med samicami zajela osebke od nič do devet let, med samci pa od nič do osem let. Razpona dolžin obeh spolov sta se močno prekrivala. Posamezne velikosti zato ni mogoče brez dodatne preiskave uporabiti kot zanesljivo oznako spola. Večja riba ni samodejno samica, manjša pa ne samodejno samec.

Takšno prekrivanje pomaga razumeti tudi opazovanje v naravi. Barvni vzorec špara je uporaben predvsem za določanje vrste in razvojnega videza, ne za preprosto ločevanje spolov. Mladostne prečne proge z rastjo zbledijo, medtem ko temni obroč ob repu ostane pomemben prepoznavni znak. Razlikovanje starostne podobe in delujočega spola prepreči, da bi ti dve različni vprašanji napačno združili.

Viri: Sodelavci Wikipedije: Diplodus annularis, italijanska revizija 151315641 · Alonso in sodelavci (2011): spolna zrelost in spolni razvoj sredozemskih obalnih rib

Dnevne prirastnice pokažejo razvoj mladic

Razvoj mladih šparov je bil proučen tudi v plitvinah pri turškem mestu Çanakkale. Raziskovalci so leta 2007 skozi vse leto zbirali ribe v prvem letu življenja ter pregledovali drobno zgradbo njihovih ušesnih kamenčkov, otolitov. Dnevne prirastnice so uporabili za ocenjevanje starosti, podatke o dolžini pa za oceno hitrosti telesne rasti.

V raziskavi so bile mladice dolge od dvajset do petinosemdeset milimetrov in stare od sedemindvajset do dvesto pet dni. Iz povezave starosti in dolžine so izračunali povprečni prirast približno 0,369 milimetra na dan. To je rezultat konkretnega vzorca mladic, ne stalna dnevna mera za vsakega špara v celotnem življenju.

Ocenjeno izleganje je segalo od marca do septembra, pogostejše pa je bilo junija. Razlike med sezonskimi ocenami rasti niso bile statistično značilne. Na istem območju so torej v plitvini našli mladice različnih starosti, njihova zgodnja rast pa ni sledila preprostemu dokazanemu pravilu, da je ena sezona vedno hitrejša od druge.

Viri: Ayyıldız, Özen in Altın (2014): rast in izleganje mladih šparov