Sršen v Sloveniji: prepoznavanje, gnezdo, prehrana in življenje

Evropski sršen v Sloveniji in razlika od azijskega sršena

Evropski sršen je naša domorodna vrsta. Uradno slovensko primerjalno gradivo ga opisuje z rdečerjavim oprsjem in pretežno rumenim zadkom. Azijski sršen Vespa velutina ima precej temnejše telo in izrazito rumene konce nog. Evropski sršen navadno gnezdi v votlem drevesu, stavbi ali drugi zaprti votlini; vhod je spodaj. Orientalski sršen Vespa orientalis je druga vrsta z večinoma rdečerjavim telesom in rumenim pasom. Teh imen zato ne uporabljamo kot sopomenk.

Viri: Kus Veenvliet in Veenvliet: Azijski sršen, primerjava z domorodnim evropskim sršenom

Kako prepoznamo sršena na vrtu ali ob gozdu?

Sršen je velika in krepka osa; slovenski vrstni prikaz Urbanatura navaja dolžino 20–35 milimetrov. Kraljica je večja od delavk. Na veliki glavi izstopajo močne čeljusti, spredaj rumena barva in zgoraj rdečkasti toni. Tipalnice so rjavordeče. Rdečerjavo oprsje ima temno risbo, zadek pa rumeno podlago s črnimi prečnimi pasovi, ki proti koncu prehajajo v lise.

Krila so rumenkasto rjava, telo je med oprsjem in zadkom močno zoženo. Vrsto srečujemo v gozdovih, mejicah, parkih in vrtovih, tudi ob hišah. Sršen, ki pregleduje krošnjo ali zrelo sadje, ni nujno tik ob gnezdu. Pri določanju je koristnejša kombinacija barv glave, oprsja in zadka kot zgolj velikost žuželke v letu.

Viri: Urbanatura: Evropski sršen (Vespa crabro)

Kaj se spomladi začne in jeseni konča?

Kolonija evropskega sršena ima sezonski cikel. Prezimela mlada kraljica spomladi poišče prostor za začetek družine. Najprej skrbi za začetno gnezdo in zarod, pozneje se ji pri delu pridružijo delavke. Britanski pregled BWARS začetek gnezdenja umešča približno v maj, prve delavke pa v junij. To so britanska opazovanja; posameznih mesecev ne moremo brez krajevnih meritev prenesti na vse slovenske nadmorske višine.

Proti koncu sezone se razvijejo samci in nove kraljice. Po parjenju mlade oplojene kraljice poiščejo prezimovališča, samci, stara kraljica in preostale delavke pa poginejo. V milih britanskih jesenih je gnezdo lahko dejavno še novembra. Zimsko nadaljevanje vrste tako predstavljajo nove kraljice, ne nespremenjena družina vseh poletnih delavk.

Viri: Phillips in Roberts: Hornet (Vespa crabro)

Kaj jedo odrasli sršeni in s čim hranijo ličinke?

Sladki rastlinski sokovi in živalski plen imajo v sršenji družini različni vlogi. Odrasli potrebujejo tekočo hrano, bogato s sladkorji, rastoče ličinke pa dobivajo beljakovinski obrok iz plena. Med delavkami in ličinkami poteka tudi izmenjava tekoče hrane, imenovana trofalaksa. Ličinka lahko z gibanjem čeljusti ob steno celice opozarja na potrebo po hranjenju.

Raziskovalci na Sardiniji so pri treh kolonijah spremljali prihode in odhode. Približno tri četrtine povratnic ni imelo vidnega tovora med čeljustmi, vendar to ne pomeni neuspešnega lova: tekočine prenašajo v telesu. Druge so prinašale obdelano hrano ali gradivo za gnezdo. Opazovali so tudi čiščenje in odstranjevanje poginjajočih ličink. Sardinija je območje nove naselitve te vrste; takšnega izvora ne pripisujemo slovenskim sršenom.

Viri: Pusceddu in sodelavci: Bio-Ethology of Vespa crabro in Sardinia

Ali sršen leti tudi ponoči?

Evropski sršen lahko ostane dejaven pri svetlobi, pri kateri se številne manjše ose že umaknejo v gnezdo. Meritve pri gnezdih v južni Švedski so pokazale dejavnost tudi v šibkem mraku. Z zmanjševanjem osvetljenosti je bilo prihodov in odhodov manj. Sposobnost večernega leta zato ni enaka neomejenemu vidu v popolni temi.

Kelber in sodelavci so pregledali sestavljene oči in preprosta očesca na glavi. Niso našli posebnih velikih leč ali drugih izrazitih prilagoditev, značilnih za nekatere strogo nočne žuželke. Velikost telesa in oči sršenu pomaga pri zajemanju svetlobe. Avtorji kot dodatno razlago predlagajo povezovanje vidnih signalov v živčevju, vendar tega mehanizma niso neposredno dokazali. Večerni sršen torej ni druga nočna vrsta, temveč evropski sršen z razmeroma širokim časovnim oknom dejavnosti.

Viri: Kelber in sodelavci: Hornets Can Fly at Night without Obvious Adaptations of Eyes and Ocelli

Zakaj je oprsje dejavnega sršena toplejše od zadka?

Sršen pri gibanju proizvaja precej toplote. Toplotne meritve živali, ki so se vračale z nabiranja ali odhajale iz gnezda, so pokazale toplejše oprsje od drugih delov telesa. Pri vračajočih se sršenih so bile povprečne temperature oprsja približno 30–40 stopinj Celzija, pri odhajajočih pa 33–40 stopinj. Glava in zadek sta bila praviloma hladnejša.

Letalne mišice so v oprsju, zato temperatura posameznih delov telesa ni povsod enaka. Med letom se toplota tudi izgublja v okoliški zrak; v primerjavi z že pristalimi osebki je bilo oprsje lahko nekoliko hladnejše. Sonce je prispevalo dodaten toplotni dobiček. Sršen tako ni le pasivno ogreto telo, katerega temperatura bi vedno povsem sledila zraku. Vendar tudi nima stalne enotne telesne temperature, kakršno navadno povezujemo s sesalci.

Viri: Kovac in Stabentheiner: Does size matter? – Thermoregulation of heavyweight and lightweight wasps (Vespa crabro and Vespula sp.)

Papirnata ovojnica izolira, družina pa proizvaja toploto

Veliko papirnato gnezdo ni zgolj mehanska zaščita satja. Klingner, Richter in Schmolz so v treh preseljenih kolonijah merili razmere v gnezdu, njegovo maso in temperaturo okolice. Papirnata ovojnica je dobro zmanjševala izmenjavo toplote, sama pa je shranila le malo toplotne energije. Velik del toplotnega dogajanja je bil zato odvisen od živih prebivalcev in njihove dejavnosti.

Temperature znotraj spremljanih gnezd so se gibale približno med 25 in 34 stopinjami Celzija ter se spreminjale z okolico. To ni bilo stalno vzdrževanje ene same nespremenljive vrednosti. Sršenja družina lahko z lastno proizvodnjo toplote ublaži zunanje razmere, vendar ostajata pomembna tudi zaščitena lega in izolativna zgradba ovojnice. Gnezdo je lahka večplastna konstrukcija, ne težak zbiralnik, ki bi ponoči preprosto oddajal veliko čez dan nakopičene toplote.

Viri: Klingner, Richter in Schmolz: Strategies of social wasps for thermal homeostasis in light paper nests

Kako samci najdejo mlade kraljice?

Poznosezonski samci niso le delavke drugačne velikosti: v njihovem vedenju postane pomembno iskanje partnerke. Terenski preizkusi evropskih sršenov so pokazali patruljiranje ob gnezdu in na bližnjih mestih brez prehranskega vira. Samci so se zadrževali na osončenih delih rastlinja. Ko se je premaknilo sonce, so se spreminjala tudi mesta njihovega iskanja.

V teh opazovanjih niso branili ozemlja pred drugimi samci. Privabile so jih mlade kraljice, zaprte v preizkusni kletki, in tudi kemični izvlečki z njihovih teles. Ti so sprožili celo poskuse parjenja, kar podpira vlogo samičinega spolnega privabljalnega signala. Kemični profil mladih kraljic je bil raznovrstnejši od profila delavk in samcev. Iskanje partnerja torej združuje položaj v pokrajini, osončenost in kemično sporazumevanje, ne zgolj naključnega srečanja dveh osebkov.

Viri: Spiewok, Schmolz in Ruther: Mating system of the European hornet Vespa crabro

Zakaj delavke odstranjujejo nekatera jajčeca?

V sršenji družini razmnoževanje ni omejeno samo s tem, kdo ima možnost izleči jajčece. Delavke lahko proizvedejo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo samci, vendar je njihov uspeh v družini s kraljico majhen. Foster in sodelavci so preizkusili, kaj se zgodi z jajčeci različnega izvora, ko jih prenesejo v družino.

Po šestnajstih urah je v družinah s kraljico ostalo le eno od 79 dodanih jajčec delavk, ohranilo pa se je 46 od 72 jajčec kraljic. V družinah brez kraljice je bil vzorec drugačen in jajčeca delavk so se ohranjala pogosteje. Odstranjevanje jajčec je del notranjega uravnavanja razmnoževanja. Avtorji razpravljajo tudi o zmanjševanju konfliktov in večji storilnosti družine, ne o človeškemu odločanju podobni zavestni disciplini. Navidezno enotna kolonija ima tako tudi razmnoževalne interese posameznih članic.

Viri: Foster, Gulliver in Ratnieks: Worker policing in the European hornet Vespa crabro

Kako sršen loči članico svoje družine od tujke?

Površina sršenjega telesa nosi mešanico kemičnih snovi, ki sodelujejo pri prepoznavanju članic družine. V poskusu Rutherja in sodelavcev so delavkam predstavili mrtve osebke z različno prilagojenim površinskim kemičnim profilom. Že sprememba posameznih sestavin je pri delavkah, ki so odhajale iz gnezda, povečala napadalno odzivanje.

Delavke ob vračanju so na iste preizkusne osebke reagirale precej manj napadalno. Odziv je bil torej povezan tudi s trenutnim vedenjskim položajem živali, ne le z vonjem predstavljenega osebka. Rezultat podpira kemično prepoznavanje značilnega družinskega profila. Ne pomeni, da sršen vsako drugo članico prepozna po obrazu ali da se vsi osebki enako odzivajo na vsako motnjo. Pri vhodu se srečujeta kemično sporočilo na telesu in pripravljenost delavke za odziv.

Viri: Ruther, Sieben in Schricker: Nestmate recognition in social wasps

Kemični alarm ima tudi energijsko ceno

Kemično sporazumevanje sršenov lahko vpliva na delovanje celotnega telesa. Schmolz in sodelavci so z neposrednim merjenjem oddane toplote spremljali presnovni odziv na različne signale. Lastni alarmni signal je povzročil močan dvig dejavnosti in porabe energije. Jakost odziva se je spreminjala s količino dražljaja; dosežene presnovne stopnje so bile primerljive s stopnjami med letom.

Evropski sršeni so se močno odzvali tudi na alarmni signal medonosne čebele, na signal navadne ose pa šibkeje. V poskusu uporabljeni signal zaroda ni sprožil takšne presnovne spremembe. Različna kemična sporočila imajo torej različen učinek. Za sršena alarm ni samo informacija, temveč priprava na energijsko zahtevno dejavnost. Te ugotovitve opisujejo odzivanje poskusnih živali; iz njih ne sledi, da bi vsak naravni vonj pri vsakem osebku povzročil enako obrambo gnezda.

Viri: Schmolz in sodelavci: Calorimetric investigations on the action of alarm pheromones in the hornet Vespa crabro

Velikost še ne določa položaja v prehranjevalnem spletu

Sršen je velik plenilec, vendar zato še ne zaseda vedno najvišje prehranske ravni med osami. Torniainen in Komonen sta šest vrst družbenih os z več območij na Finskem in iz Britanije primerjala z analizo stabilnih izotopov ogljika in dušika. Njuna sestava v telesu pomaga razbrati povezave s hrano, iz katere se je žival razvila.

Med obravnavanimi vrstami je imela srednja osa Dolichovespula media najvišje vrednosti dušikovega kazalnika. Evropski sršen je bil po tem kazalniku podoben manjšim osam rodu Vespula. Velikost telesa zato ni preprost nadomestek za mesto v prehranjevalnem spletu. Razlike kažejo, da družbene ose v istem okolju ne uporabljajo povsem enakih prehranskih virov. Izotopski odtis pa sam po sebi ne sestavi popolnega seznama vseh vrst plena posamezne sršenje družine.

Viri: Torniainen in Komonen: Different trophic positions among social vespid species revealed by stable isotopes

Sršen in čebele: plenjenje ter obramba panja

Evropski sršen lahko lovi medonosne čebele, vendar razmerje med plenilcem in čebeljo družino ni vedno enako. Opazovanja dveh čebelnjakov v osrednji Italiji so pokazala, da lahko sršen opazuje prihajajoče čebele in nato napade izbrano povratnico. Raziskovalci so ga v teh razmerah označili za razmeroma blag pritisk na zdrave družine, potencialno pomembnejši za oslabele.

Čebele Apis mellifera ligustica so oblikovale obrambno skupino ob vhodu, ki je otežila dostop. Sršena so lahko tudi obdale s strnjeno gručo in ga segrevale. V takem spopadu poleg toplote niso izključili sodelovanja drugih dejavnikov. Opis velja za raziskane italijanske čebele in ne dokazuje enakega odziva vsake slovenske družine. Predvsem ga ne smemo zamenjati z opisi množičnih napadov drugih azijskih vrst sršenov, ki imajo drugačno biologijo in odnose s čebelami.

Viri: Baracchi in sodelavci: Defence reactions of Apis mellifera ligustica against attacks from the European hornet Vespa crabro

Zakaj raziskovalce zanimajo kvasovke v sršenjem črevesu?

Povezava sršena s sadjem sega tudi do mikroskopskih organizmov. Stefanini in sodelavci so v prebavilih sršenov našli kvasovke, med njimi Saccharomyces cerevisiae. To je ista vrsta kvasovke, ki jo pogosto povezujemo s fermentacijo, vendar ima tudi naravne življenjske poti zunaj človeških kleti. V raziskavi so primerjali mikroorganizme iz več skupin žuželk in spremljali sezonsko prisotnost v sršenih.

Družbene ose lahko prispevajo k ohranjanju in raznašanju kvasovk med deli leta, ko zrelega sadja ni na voljo. Pri tem je pomembna natančna ločitev dokazov: poskus prezimovanja označene kvasovke in prenosa v novo generacijo so izvedli z osami rodu Polistes, ne z evropskim sršenom. Za sršena so neposredno pokazali prisotnost kvasovk v črevesju. Žuželke so torej povezane tudi z razširjanjem mikrobov, ne samo s plenjenjem vidnih živali.

Viri: Stefanini in sodelavci: Role of social wasps in Saccharomyces cerevisiae ecology and evolution

Iz česa je sršenje gnezdo?

Papirnati videz gnezda izvira iz predelanih rastlinskih vlaken, ki jih sršeni povežejo z lastnimi izločki. Mikroskopska raziskava gnezd iz Turčije je primerjala evropskega in orientalskega sršena. Pri evropskem sršenu so v gradivu prepoznali drobna vlakna in vezivo; pri orientalskem je bila zgradba drugačna in je vsebovala tudi precej mineralnega gradiva.

Gnezda različnih vrst zato niso enak gradbeni izdelek zgolj zato, ker so od daleč podobno rjava. Tudi lastnosti sršenjega papirja izhajajo iz razporeditve vlaken in njihove povezave, ne iz navadnega, neobdelanega drevesnega lubja. V objavljenem vzorcu so izmerili tudi premer vlaken in odziv gradiva na vodo. Te meritve se nanašajo na pregledana gnezda, ne na nespremenljivo sestavo vsake kolonije v Evropi. Delavke iz majhnih delcev ustvarijo povezano, razmeroma lahko konstrukcijo.

Viri: Bağrıaçık: Determination of some structural features of the nest paper of Vespa orientalis and Vespa crabro

Ali se kraljice razlikujejo po vedenju?

Vedenja sršenov ne določa le pripadnost isti vrsti. Monceau in sodelavci so ustanoviteljice evropskega in azijskega sršena primerjali v preizkusih dejavnosti, raziskovanja in pripravljenosti vstopiti v neznano situacijo. Pri evropskem sršenu so posamezne kraljice svoje vedenjske razlike ohranjale skozi ponovitve. Večja dejavnost torej ni bila le naključen trenutni odziv, saj so se razlike ohranjale skozi ponovitve.

Pri azijskem sršenu so bile razlike med osebki v večini preizkusov manj izrazite. Raziskovalci so rezultate povezali tudi z možnimi posledicami naselitve nove populacije in tekmovanja za prostor. Preizkušena vedenjska lastnost, v angleščini imenovana boldness, pri tem ne pomeni nujno napadalnosti do človeka. Študija obravnava odzive ustanoviteljic v določenih nalogah. Pokaže pa, da lahko isto vrsto sestavljajo osebki z različno vztrajnimi vedenjskimi značilnostmi, ne povsem enake izvedbe ene vedenjske predloge.

Viri: Monceau in sodelavci: Behavioral syndrome in a native and an invasive hymenoptera species

Kako se sršen oprime gladkega lista ali hrapave skorje?

Noge evropskega sršena združujejo več načinov oprijema. Frantsevich in Gorb sta opisala krempeljce in oprijemalne strukture na koncu stopalca. Na hrapavi podlagi krempeljci zagrabijo za nepravilnosti; na gladki pomaga oprijemna blazinica, imenovana arolium. Njeno razpiranje je povezano z gibanjem členov stopalca in krempeljcev.

Uspešnost oprijema je bila odvisna od površine. Zelo gladka in dovolj groba podlaga sta omogočali dober stik, določene vmesne velikosti drobnih neravnin pa so ga otežile. Pri preizkusu nasprotno usmerjenih krempeljcev je bila zadrževalna sila lahko približno petindvajsetkratnik teže živali. To je meritev oprijema v poskusu, ne dokaz, da sršen tak tovor tudi dvigne in z njim odleti. Preplet mehanskega prijemanja in oprijemne blazinice mu omogoča uporabo zelo različnih površin v njegovem vsakdanjem okolju.

Viri: Frantsevich in Gorb: Structure and mechanics of the tarsal chain in the hornet, Vespa crabro