Svetli krhlikar: prepoznavanje, življenjski prostor in razvoj

Kako prepoznamo svetlega krhlikarja

Razpon kril po slovenskem opisu meri od 26 do 35 milimetrov. Samec je zgoraj nebeško moder, črn rob pa je poudarjen predvsem pri zunanjem kotu. Samica je temneje modra in ima na sprednjih krilih širok črn obrobni pas.

Na zadnjih krilih se ob robu zvrsti pet ali šest črnih pik. Spodnja stran je pri obeh svetla, s črnimi pikami. Med počitkom metulj krila pogosto skoraj sklene, zato je ta svetla stran posebno opazna.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Celastrina argiolus

Kje živi

V Sloveniji uporablja gozdne robove, mejice, grmišča, travnike, parke in vrtove. Najraje se zadržuje v nižinah; opazili so ga tudi na višini 1300 metrov, izogiba pa se visokogorju. Njegova širša razširjenost obsega velik del Evrazije.

Različna okolja povezuje prisotnost rastlin, na katerih se lahko razvijajo gosenice.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Celastrina argiolus

Kaj jedo gosenice

Gosenice uporabljajo rastline iz več družin, med njimi krhlikovke, metuljnice, drenovke, rožnice in zlatičevke. Evropska spomladanska generacija se hrani predvsem na bodiki (Ilex aquifolium): uporablja cvetne brste, plodove in liste. Poletna generacija izbira širši nabor, ki vključuje trdolesko, dren, bršljan in robido.

Ime vrste zato ne pomeni navezanosti na eno samo rastlino. Hranilne rastline se lahko med generacijami zamenjajo, njihov izbor pa pomaga razumeti, zakaj metulj uporablja tako grmovne robove kot vrtove. Pri opazovanju razvoja je pomembno razlikovati hrano gosenice od obiska odraslega metulja na cvetu.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Celastrina argiolus

Letenje in življenjski krog

Slovenski opis navaja dve ali tri generacije od sredine marca do novembra. Odrasli srkajo medičino, na vlažnih tleh pa vodo z raztopljenimi minerali.

Številčnost vrste izrazito niha tudi zaradi parazitoidne ose Listrodromus nycthemerus. Osa jajčece vloži v gosenico; njen potomec se razvije na račun metulja in pozneje zapusti bubo ter jo uniči. Ob večji številčnosti metuljev je več gostiteljev, zato se lahko poveča tudi število os.

Ko je napadenih več gosenic, število metuljev upade. Sledi manj primernih gostiteljev za naslednjo generacijo os, kar lahko metuljem spet omogoči rast populacije. Tak zamik med gostiteljem in parazitoidom pojasnjuje ciklična nihanja, opisana za svetlega krhlikarja.

Enkratno opazovanje številnih odraslih zato predstavlja le trenutek v takšnem ciklu.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Celastrina argiolus