Uhati mlakar (Radix auricularia) je sladkovodni polž z napihnjeno, tanko hišico in zelo širokim ustjem. Prav ustje, ki spominja na uho, je njegova najopaznejša zunanja posebnost. Živi v jezerih, ribnikih in počasnejših rekah, kjer uporablja potopljene površine ter rastlinje. S strganjem alg in pobiranjem organskega drobirja sodeluje v sladkovodni prehranski mreži. Njegova podoba združuje majhno konico hišice z velikim zadnjim zavojem.
Notranjski muzej hrani osemnajst primerkov iz reke Rak pri Velikem naravnem mostu v Rakovem Škocjanu. Slavko Polak jih je nabral in določil 6. oktobra 2019; zbirka je vodena pod inventarno številko NMPo/Bi: Mol-180.
Ušesasto ustje zavzema velik del hišice
Hišica je tanka, široko jajčasta in močno napihnjena. Zadnji zavoj je v primerjavi z zgornjimi zelo velik; v strokovnem profilu mu pripisujejo približno devet desetin prostornine hišice. Konica je kratka ter stožčasta in se proti vrhu hitro zoži. Med zavoji so razmeroma globoke meje, na površini pa drobne rastne črte. Barva je lahko rumenkasta, bež ali svetlo rjavkasta.
Ustje, odprtina, skozi katero sega mehko telo, je zelo široko. Lahko zavzema približno štiri petine višine hišice, zato prevladuje nad kratko konico. Njegov rob je tanek. Polž nima poklopca, s katerim bi odprtino zapiral kot nekatere druge skupine sladkovodnih polžev. Pri starejših osebkih je spodnji del ustja lahko še bolj razširjen. Razmerje med velikim ustjem in nizko konico je uporabnejše kot sama barva.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Centimetrska hišica in razlike med mladimi ter odraslimi
Odrasla hišica lahko meri okoli treh centimetrov v višino in približno dva centimetra in pol v širino, številni osebki pa ostanejo manjši. Višina in širina sta različni meri iste hišice; ne pomenita dolžine iztegnjenega polža. Oblika je izrazito široka. Strokovni profil kot značilnost navaja razmerje med širino in višino nad tri četrtine, kar ponazarja napihnjen videz te vrste.
Pri mladih osebkih je koničasti del izrazitejši, ustje pa manj razširjeno kot pri odraslih. Na to razvojno razliko opozarja tudi muzejski vrstni opis. Razmerja med deli hišice se torej med razvojem spreminjajo.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia · Notranjski muzej: zoološka zbirka mehkužcev
Široke tipalnice in pegast plašč
Glava ima velike, ploščate in razširjene tipalnice. Njihova oblika je opisana kot krpata oziroma pahljačasta, širša kot visoka. Po glavi in tipalnicah so lahko drobne svetle pikice. Plašč, mehko tkivo ob hišici, ima ob robu vrsto temnih peg. Nekatere nepravilne pigmentne lise lahko prosevajo skozi tanko hišico. Tako videz ni sestavljen le iz obarvanosti apnenčastega ovoja.
Po podlagi se premika z mišičasto nogo. Vrstni opis jo prikazuje kot široko, zaobljeno podolgovato površino, glavo pa kot razmeroma široko. Takšna zgradba omogoča stik s površino, po kateri polž leze. Pri živem osebku je zato poleg same hišice mogoče opazovati še razmerja glave, noge in tipalnic. Ti znaki dopolnjujejo pregled ustja, zavojev in oblike konice.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Počasnejše sladke vode in različne podvodne površine
Značilna bivališča so sladkovodna jezera, ribniki ter počasi tekoče reke z muljasto podlago. Uporablja lahko vodne rastline in kamne. Čeprav ga povezujejo predvsem z mirnejšimi razmerami, se pojavlja tudi na mestih z izrazitejšim tokom. Zato izbira prostora ni omejena na en sam tip dna ali eno hitrost vode. V večjem jezeru se lahko razmere med zavetnim zalivom in odprto obalo zelo razlikujejo.
V strokovnih pregledih ga opisujejo kot tolerantnega tudi do precejšnje organske obremenitve ter zmanjšane vsebnosti kisika. To pomaga razumeti prisotnost v vodah, ki niso vedno bistre in močno prezračene. Iz take tolerance pa ne sledi, da njegova navzočnost meri natančno stopnjo onesnaženosti. Pri ocenjevanju vodnega telesa je treba upoštevati še druge organizme in dejanske okoljske meritve, ne samo najdbo enega polža.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Strgalec alg in pobiralec organskega drobirja
Mlakarji so med sladkovodnimi nevretenčarji pomembni strgalci in pobiralci drobnih delcev. Uhati mlakar se hrani z organskim drobirjem in algami, med katerimi strokovni profil omenja rod Cladophora. Med zaužitim materialom so lahko tudi peščena zrnca. Takšen podatek opisuje zaužito vsebino, ne dokazuje, da je mineralno zrno samo po sebi hranilni vir. Hrana je povezana s potopljeno podlago in njenimi oblogami.
Z uživanjem rastlinske snovi sodeluje pri prenosu energije v vodnem ekosistemu. Rastlinska biomasa postane del njegovega telesa in s tem dosegljiva živalim, ki plenijo polže. Primarni raziskovalci ta pomen obravnavajo skupaj s prebavnimi mikroorganizmi, ki lahko pomagajo pri razgradnji rastlinskih sestavin. Vloga polža zato ni omejena na odstranjevanje vidne zelene obloge, ampak je del širšega kroženja organske snovi.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia · Hu in sodelavci, 2018: prebavne bakterije uhatega mlakarja
Dvospolni polž in jajca v skupkih
Uhati mlakar je dvospolnik: posameznik razvije moške in ženske razmnoževalne organe. Jajca odlaga v skupkih; vrstni pregled omenja skupke s približno petdeset do sto petdeset jajci. Število v posameznem skupku ni isto kot število bodočih odraslih živali. Med odložitvijo jajc, izleganjem in odraslostjo se odvije več razvojnih korakov, pri katerih je uspeh povezan z razmerami v vodi.
Razvoj spolnih celic je povezan s sezono in dolžino dneva. Strokovni pregled opisuje nastajanje jajčnih celic spomladi ob daljšanju dneva ter razvoj semenčic pozno poleti in zgodaj jeseni. Tudi temperatura vpliva na razvoj jajc: v opisanih poskusih je ogrevanje od desetih stopinj navzgor razvoj pospeševalo, pri zelo visoki temperaturi šestintridesetih stopinj pa se jajca niso uspešno razvila. To je razvojni rezultat, ne priporočena temperatura gojenja.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Izbira temperature se lahko ravna tudi po dolžini dneva
Primarna raziskava je temperaturno izbiro polžev spremljala z devetinštiridesetimi meritvami v treh letih. Pri osebkih iz naravnega sezonskega režima je izbira nihala okoli devetnajstih stopinj. Ko so se polži izlegli in dve leti živeli ob stalni temperaturi ter stalni dolžini dneva, je bila njihova izbira precej stalnejša. Poskus s spreminjanjem dolžine dneva je znova pokazal nihanje. Avtorji so zato sezonski vzorec povezali predvsem s svetlobnim režimom.
Izbrana temperatura je vedenjska meritev: kaže, kateri del temperaturnega razpona je polž v poskusu uporabljal. Ne določa neposredno vseh temperatur, ki jih vrsta lahko preživi, niti ene same obvezne temperature vsakega nahajališča. Povezava z dolžino dneva pojasni, zakaj se izbira lahko spreminja tudi drugače kot zgolj po trenutni temperaturi okoliške vode.
Viri: Rossetti, Rossetti in Cabanac, 1989: sezonska izbira temperature
V prebavilih živijo raznolike bakterijske skupnosti
V primarni raziskavi iz leta 2018 so pregledali prebavne bakterije mladih in odraslih uhatih mlakarjev iz istega ribnika v Tongliaoju na Kitajskem. Ločevanja skupin niso oprli samo na velikost hišice, ampak tudi na razvoj spolnih žlez. Z analizo bakterijske dednine so ugotovili raznoliko skupnost. Velik del prepoznanih skupin je bil skupen mladim in odraslim, nekateri sestavni deli pa so se med razvojnima stopnjama razlikovali.
Med zaznanimi skupinami so bile tudi cianobakterije. Avtorji opozarjajo, da lahko del njihovega signala izvira iz zaužite rastlinske hrane in ne iz trajno naseljenih prebavnih bakterij. To je pomembno pri razumevanju rezultatov: kar je prisotno v prebavilih ob vzorčenju, ni nujno stalni prebivalec istega prostora. Podatki tako povezujejo prehrano, razvoj polža in mikroskopske organizme, ki jih s prostim očesom ne opazimo.
Viri: Hu in sodelavci, 2018: prebavne bakterije uhatega mlakarja
Možne prebavne naloge bakterij
Raziskovalci so na podlagi sestave skupnosti računalniško napovedali tudi nekatere njene naloge. Med pomembnimi so bile presnovne poti, povezane z ogljikovimi hidrati in razgradnjo rastlinskih sestavin. Med najdenimi bakterijskimi rodovi so bili takšni, pri katerih je iz drugih raziskav znana sposobnost razgrajevanja celuloze. Ta snov je pomemben sestavni del rastlinskih celičnih sten in za številne živali zahteven prehranski vir.
V tej raziskavi so bile funkcije napovedane iz podatkov o bakterijski dednini, ne vse neposredno izmerjene z ločenimi encimskimi poskusi. Zato so zanimive kot razlaga možnega sodelovanja pri prebavi, ne kot dokaz, da polž v vsaki vodi odstrani določeno količino onesnaževal. Sama navzočnost bakterij z obetavnimi lastnostmi še ne spremeni naravne populacije v preverjeno napravo za čiščenje vode.
Viri: Hu in sodelavci, 2018: prebavne bakterije uhatega mlakarja
Evropsko-azijska vrsta z vnosi na druge celine
Prvotna razširjenost obsega Evropo in Azijo. V Severni Ameriki je uhati mlakar vnesena vrsta, njegovo širjenje pa so povezovali z rastlinami, prevažanimi za rastlinjake, ter s poznejšimi izpusti iz akvarijev. Takšne poti pokažejo, kako lahko majhen vodni organizem prepotuje veliko razdaljo skupaj z drugim materialom. Njegov status vnesene vrste v Ameriki ni enak presoji njegovega izvora v evropskih vodah.
Posebej zanimivo je širjenje v Bajkalskem jezeru. Vrstni pregled povzema prehod iz plitvih zalivov in poplavnih predelov tudi na bolj odprto skalnato obalo. Tamkajšnji polži so imeli kompaktnejše hišice in bolj napihnjeno ustje kot osebki plitvin. Avtorji so razliko povezovali z delovanjem valov in oprijemanjem površine. To je krajevni primer povezave med obliko in okoljem, ne trditev, da vsi evropski osebki razvijejo povsem enako spremembo.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Del življenjskih krogov drugih organizmov
Uhati mlakar je tudi vmesni gostitelj različnih zajedavskih sesačev. Vrstni pregled med drugim navaja rodova Trichobilharzia in Diplostomum. Izraz vmesni gostitelj pove, da se v polžu odvija določen razvojni del življenjskega kroga zajedavca. Ta odnos je drugačen od prehranjevanja z algami ali organskim drobirjem. Polž je v istem okolju lahko porabnik hrane, plen drugih živali in prostor za razvoj drugega organizma.
V raziskovanju takšnih povezav sta pomembni pravilna določitev polža in določitev samega zajedavca. Enak ali podoben zunanji videz še ne razkrije vseh odnosov v vodnem telesu. Tudi zbirčni dokaz o uhatem mlakarju ni hkrati dokaz okužbe teh osebkov. Muzejska najdba in raziskava zajedavcev odgovarjata na različni vprašanji, zato ju pri razlagi življenja vrste ne smemo avtomatično zamenjati.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Vodni pljučar z modrim krvnim dihalnim barvilom
Uhati mlakar je vodni pljučar. Ime skupine se nanaša na dihalno votlino, prilagojeno uporabi atmosferskega zraka, in ne na življenje na kopnem. Zato vodnih polžev ne moremo vseh enačiti z živalmi, ki dihajo samo s škrgami. Pri opazovanju njegove zgradbe moramo hišico ločiti od mehkih telesnih organov: hišica je zaščitni ovoj, dihalni prostor pa je del živali v njej. Široko ustje hišice samo po sebi zato ni njeno pljučno tkivo.
Strokovni opis v krvi navaja hemocianin. Gre za dihalno barvilo, povezano s prenašanjem kisika, ki vsebuje baker in lahko krvi daje modrikast odtenek. To je drugačno barvilo kot hemoglobin, ki ga poznamo tudi pri roženem svitku. Podobna življenjska okolja tako ne pomenijo povsem enake notranje zgradbe. Podatek o barvilu se nanaša na krvni sistem, ne na barvo apnenčaste hišice ali pigmentnih peg ob njenem robu.
Viri: Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji · Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Pogosta vprašanja o vrsti
Zakaj se imenuje uhati mlakar?
Zaradi zelo širokega, ušesu podobnega ustja hišice, ki močno prevladuje nad kratko konico.
Preverite vir odgovoraKaj uživa uhati mlakar?
Predvsem alge in organski drobir, ki ju pobira s potopljenih površin.
Preverite vir odgovoraAli je vsak polž samo samec ali samo samica?
Ne. Uhati mlakar je dvospolnik in ima moške ter ženske razmnoževalne organe.
Preverite vir odgovoraAli je velika odprtina hišice enaka pri mladicah in odraslih?
Ne. Pri mladih je ustje manj razširjeno, konica hišice pa izrazitejša.
Preverite vir odgovoraAli prebavne bakterije dokazujejo, da polž očisti onesnaženo vodo?
Ne. Raziskava je opisala bakterijske skupnosti in napovedala možne naloge; ni dokazala univerzalnega čiščenja naravnih voda.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Opis povzema navedene vire. Podatek o pojavljanju v katalogu ne potrjuje današnje stalne populacije ali trenutne številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
Slovenski prevod in priredba izbranih odsekov članka Radix auricularia na Wikipediji, CC BY-SA 4.0, dopolnjena z lastnim besedilom USGS v javni domeni in raziskavo Hu in sodelavci 2018, CC BY 4.0. Drugi kratki povzetki so pripisani muzeju in avtorjem. Besedila so prevedena, strnjena in pojasnjena. Fotografija ima ločeno licenco. CC BY-SA 4.0
- Radix auricularia: vrstna predstavitev na Wikipediji
Različica z dne 19. maja 2026; CC BY-SA 4.0. Prevod in priredba izbranih odsekov.
- Kipp, Benson, Larson in Fusaro, USGS: Radix auricularia
Nonindigenous Aquatic Species Database, revizija 21. aprila 2026. Lastno agencijsko besedilo v javni domeni.
- Hu in sodelavci, 2018: prebavne bakterije uhatega mlakarja
PeerJ 6, e5537; CC BY 4.0. Primarna raziskava mladih in odraslih osebkov.
- Notranjski muzej: zoološka zbirka mehkužcev
Zbirčni zapis uhatih mlakarjev NMPo/Bi: Mol-180 iz Rakovega Škocjana.
- Rossetti, Rossetti in Cabanac, 1989: sezonska izbira temperature
Animal Behaviour 37(6), 897–907. Primarni povzetek temperaturnega poskusa.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.