Velika čmrljevka: kosmata muha z dolgim rilčkom

Kako ločiti čmrljevko od čmrlja

Temno osnovo telesa prekriva gost kožuh svetlejših, rjavkastih dlak. Glava je v primerjavi s trupom majhna, tipalnice pa kratke. Noge so dolge in tanke ter so med letom lahko vidno spuščene ob telesu. Že ta kombinacija kosmatega trupa in zelo nežnih nog daje drugačen vtis kakor čokata oblika pravega čmrlja.

Na sprednjem delu kril je temna rjava površina, zadnji del pa ostaja prosojen. Meja med obarvanim in prozornim delom je precej izrazita. Pri prepoznavanju je zato uporaben pogled na krila, ne samo na dlake. Poraščenost sama po sebi namreč ni lastnost, ki bi žival uvrstila med čebele: najdemo jo tudi pri tej skupini muh.

Dvokrilci imajo en delujoč par kril, medtem ko imajo čebele dva para. Pri čmrljevki opazimo tudi dolg iztegnjeni rilček, ki sega pred glavo kot tanka palčka. Med hranjenjem ga vstavi v cvet, pri tem pa lahko še naprej utripa s krili. Sprednje noge se lahko oprimejo cveta, zato vsak obisk ni povsem prosto lebdenje brez stika.

Podobnost s čebelami je primer posnemanja oziroma mimikrije. Zunanji videz lahko vpliva na to, kako plenilec obravnava žuželko, vendar čmrljevka zaradi njega ne postane čebela. Dolg rilček tudi ni želo. Vrstni pregled jo opisuje kot žival, ki ne pika in ne grize človeka; njen nenavaden obrazni podaljšek je del prehranjevalnega aparata.

Viri: Bombylius major – angleška Wikipedija, različica 1376379468 · Velika volnarica – slovenska Wikipedija, različica 6288610

Pomladni let in obiskovanje sončnih mest

Veliko čmrljevko v evropskih pregledih povezujemo predvsem s pomladjo, z opazovanji od konca marca prek aprila in maja do junija. Natančen začetek se spreminja z razmerami. Zato omenjeni meseci niso enoten koledar za vsako nadmorsko višino. Povezujejo pa pojav odraslih z obdobjem, ko so v okolici pomembni zgodaj cvetoče rastline in dejavnost njihovih obiskovalcev.

Odrasle so dejavne predvsem podnevi ob toplem in sončnem vremenu. Opazujemo lahko kratko mirovanje v zraku, nagle premike in prestavljanje med cvetovi. Tak let ni omejen na dolgo enakomerno pot naprej. Pri raziskovanju s hitrimi kamerami so opisali tudi obračanje okoli navpične osi, vendar njegov natančen sprožilec in vloga nista dokončno pojasnjena.

Vrsta je razširjena po Evropi, Severni Ameriki in delu Azije. Veliko območje ne pomeni, da so povsod enaki cvetovi, gostitelji ali čas pojava. Severna Amerika je zato v nadaljevanju predstavljena kot območje konkretne raziskave, ne kot nadomestek za slovenski vrt. Lastnosti vrste lahko povezujemo med območji, lokalne meritve pa ohranijo svoj geografski pomen.

Viri: Bombylius major – angleška Wikipedija, različica 1376379468 · Velika volnarica – slovenska Wikipedija, različica 6288610

Dolg rilček doseže hrano, ne zagotovi pa vedno oprašitve

Medičina je pomemben del prehrane odraslih čmrljevk. Dolg rilček omogoča sesanje iz cveta med lebdenjem ali kratkim oprijemom. Vendar obisk ni samodejno enak uspešni oprašitvi. Če žival doseže nektar brez dotika prašnikov ali brazde pestiča, lahko dobi hrano, rastlini pa pri tem ne prenese pomembne količine peloda. Vrstni pregled zato opisuje različne prehranjevalne izide.

Pri drugih cvetovih je velika čmrljevka dober prenašalec peloda. Njena vloga je odvisna od oblike cveta, mesta stika in zaporedja obiskov. Prav zato raziskovalci ne ocenjujejo opraševalca samo po številu žuželk na cvetju. Pomembno je tudi, koliko peloda odnese in koliko ga dejansko odloži na primeren sprejemni del naslednjega cveta iste rastlinske vrste.

Samci in samice lahko obiskujejo iste vrste cvetov, vendar njuna prehrana ni nujno enaka. Angleški vrstni pregled povzema rusko raziskovanje, pri katerem so v samicah našli več peloda, samci pa so bili bolj usmerjeni v medičino. To je podatkovni primer razlik med spoloma iz določenega območja, ne dokaz stalnega deleža obeh hranil pri vseh osebkih.

Viri: Bombylius major – angleška Wikipedija, različica 1376379468 · Parker, Williams in Thomson (2016): Specialist pollinators deplete pollen in the spring ephemeral wildflower Claytonia virginica

Kaj je pokazala severnoameriška raziskava cvetov

Parkerjeva, Williams in Thomson so leta 2016 objavili raziskavo o spomladanski rastlini Claytonia virginica. Podatke so zbirali spomladi 2009 in 2010 v Pensilvaniji, Marylandu ter Severni Karolini. Primerjali so čmrljevko, pelodno specializirano čebelo Andrena erigeniae in skupino majhnih splošnih čebel. Zanimalo jih je, kako se prehranjevanje posameznih obiskovalcev odrazi v prenosu peloda.

Odstranjevanje in odlaganje peloda so merili ločeno. Za odlaganje so uporabili prej neobiskane cvetove v ženski fazi, na katerih so odstranili prašnike, nato pa dovolili en obisk in prešteli zrna na brazdi. S tem je bilo mogoče povezati konkreten obisk z dejanskim prenosom, namesto da bi opraševanje sklepali samo iz posnetka živali na cvetu.

Velika čmrljevka je pri enem obisku v povprečju odložila okoli trideset pelodnih zrn, specialistka Andrena erigeniae pa približno devetintrideset. Razlika med njima v tej primerjavi ni bila statistično značilna. Številčni razliki zato ni pravilno pripisati gotove biološke premoči ene vrste. Obenem so se posamezni obiski zelo razlikovali, kar opozarja na pomen večjega vzorca.

Specializirana čebela je z obiskanega cveta v povprečju odstranila precej več peloda: okoli enainšestdeset odstotkov razpoložljivih zrn, čmrljevka pa približno štiriindvajset odstotkov. Odstranjena zrna niso vsa končala na naslednji brazdi. Del peloda je za čebelo hrana, z vidika rastline pa je pomemben predvsem delež, ki sodeluje pri nadaljnjem opraševanju drugih cvetov.

Viri: Parker, Williams in Thomson (2016): Specialist pollinators deplete pollen in the spring ephemeral wildflower Claytonia virginica

Zakaj so razlikovali tudi razvojno fazo cveta

Pri preučevani rastlini se moška in ženska faza cveta časovno razlikujeta. V prvi cvet ponuja pelod in medičino, pozneje pa je sprejemljiva brazda povezana predvsem s ponudbo medičine. Raziskovalci so zato posebej spremljali obiskovanje obeh faz. Število obiskov cvetov s pelodom ni samo po sebi enako številu obiskov, pri katerih lahko žuželka na brazdo odda pelod od drugod.

Za meritev odlaganja pri čmrljevki so uporabili dvaindvajset posameznih obiskov, za odstranjevanje pa petinštirideset. To nista dve meritvi istega dogodka na vsakem od istih cvetov. Po obisku so cvetove za merjenje odlaganja zaščitili pred nadaljnjimi obiski in jih za štiriindvajset ur shranili. Podatke o obiskovanju so dopolnili s petminutnimi opazovanji skupin cvetov v približno urnih razmikih. Združevanje različnih meritev je omogočilo presojo razmerja med obiski in prenosom, ne le primerjave najlepših posnetkov posameznih žuželk.

Viri: Parker, Williams in Thomson (2016): Specialist pollinators deplete pollen in the spring ephemeral wildflower Claytonia virginica

Posamezen dober obisk in skupni učinek nista isto

Čeprav je bil prenos na posamezen obisk pri obeh vrstah primerljiv, je specialistka cvetove obiskovala veliko pogosteje. Njena skupna vloga je bila zato večja, kot bi sklepali samo iz primerjave tridesetih in devetintridesetih zrn. Pogostost obiskov in njihova učinkovitost sta povezani merili, ki opisujeta različna dela istega procesa v cvetoči rastlinski populaciji.

Obiski čmrljevk so se v spremljanem dnevnem obdobju nadaljevali tudi popoldne, potem ko je bilo cvetnega peloda že malo. Pri specialistki je dejavnost bolj upadala z izčrpavanjem cvetne ponudbe. Različna usmerjenost v medičino in pelod se tako ni pokazala samo v vsebini obiska, ampak tudi v njegovem časovnem poteku znotraj posameznega dne.

Avtorji so veliko čmrljevko izpostavili kot obiskovalko, ki lahko prinese podoben prenos peloda na obisk z manjšo odstranitvijo pelodne zaloge. Vendar povečanja njenih obiskov niso preprosto razglasili za že doseženo izboljšanje. Razprava postavlja nadaljnja vprašanja o tekmovanju med obiskovalci in o tem, kako bi se razmerja spremenila pri drugačni sestavi opraševalske združbe.

Teh rezultatov ne prenašamo neposredno na vsako slovensko cvetlico. Rastlina Claytonia virginica in spremljane populacije so del severnoameriške raziskave. Raziskovalni primer pojasnjuje način, kako lahko ovrednotimo vlogo velike čmrljevke, ne zagotavlja pa enakih tridesetih pelodnih zrn pri obisku vsake rastline. Različne oblike cvetov in razpoložljivost drugih obiskovalcev spreminjajo okoliščine prenosa.

Viri: Parker, Williams in Thomson (2016): Specialist pollinators deplete pollen in the spring ephemeral wildflower Claytonia virginica

Zakaj samica leta okoli vhodov v gnezda

Drugi pomembni del zgodbe je razmnoževanje. Samica išče gnezda samotarskih čebel in nekaterih os, zlasti podzemne vhode. Med lebdenjem proti vhodu z značilnim sunkom odvrže jajčeca. Pri takem vedenju ne nabira medičine iz tal, ampak poskuša naslednji razvojni stopnji omogočiti dostop do gostiteljevega gnezda, kjer se bo ličinka pozneje prehranjevala.

Vrstni opis omenja veliko število jajčec in razmeroma majhen delež tistih, ki dosežejo ustrezen vhod. Samica zadnji del zadka ob stiku s prašnimi tlemi prekrije z drobnimi delci, ki se oprimejo izločenih jajčec. Gnezdilno mesto zato ni navadna odrasla skupnost čmrljevk. Gre za bližino bivališča druge žuželke, ki jo bo izkoristila njena ličinka.

Med gostitelji so v pregledih posebej izpostavljene samotarske čebele rodu Andrena. Čmrljevka zaradi podobnosti s čmrljem torej ne vzreja svojih potomcev v lastni čmrlji družini. Njeno razmnoževanje je vezano na dostop do drugih gnezd. Posnemanje zunanjega videza in način razvoja potomcev sta dve različni značilnosti, ki se pri opazovanju odrasle živali na cvetu ne pokažeta enako jasno.

Viri: Bombylius major – angleška Wikipedija, različica 1376379468 · Velika volnarica – slovenska Wikipedija, različica 6288610

Ličinka živi drugače kot obiskovalka cvetov

Ko ličinka doseže gostiteljsko gnezdo, uporablja tamkajšnje zaloge hrane in pozneje gostiteljevo ličinko. Opisana je kot parazitoid, saj njen razvoj vključuje porabo živega gostitelja. To je drugačen odnos od odraslega sesanja medičine. Z vidika rastline je odrasla žival lahko opraševalec, z vidika samotarske čebele pa njena potomka predstavlja nevarnost v gnezdilni celici.

Ličinka se med hranjenjem poveča, nato pa preide v bubo in prezimi. Spomladansko pojavljanje odraslih tako temelji na razvoju, ki je večinoma skrit v zemlji in v gostiteljevem bivališču. Če na vrtu opazimo odraslo veliko čmrljevko, to ne pomeni, da njene ličinke živijo na istem cvetu ali da se tudi te hranijo z nektarjem.

Razvoj vključuje več zelo različnih življenjskih nalog: samica išče ustrezen vhod, zgodnja ličinka dosega gostitelja, poznejša ličinka se hrani in raste, odrasla pa leti med cvetovi ter se razmnožuje. Prav preplet teh odnosov pojasni, zakaj je za vrsto pomembno več kakor samo cvetoča rastlina. Obisk cveta pokaže njen vidni del, ne celotnega življenjskega kroga.

Viri: Bombylius major – angleška Wikipedija, različica 1376379468