Veliki spremljevalec: prepoznavanje in življenje ob vodi

Velikost in prepoznavanje

Veliki spremljevalec je po podatkih Notranjskega regijskega parka največji predstavnik družine dev pri nas. Telo je dolgo od 66 do 84 milimetrov, razpon kril pa meri približno 9,5 centimetra. Samec ima modre oči, zeleno oprsje brez temnih stranskih prog ter moder zadek s črno progo po sredini hrbtne strani.

Tik pred krili sta na hrbtu oprsja vidni še dve svetlomodri trikotni lisi.

Samica je zeleno-črna, zato je na prvi pogled manj barvita od odraslega samca. Tudi mladi samci še nimajo značilnega modrega zadka: ta je umazano rožnat, oprsje pa zeleno. Črna proga po hrbtni strani zadka je značilna za samce, samice in mlade osebke, zato pomaga pri prepoznavanju različnih razvojnih oziroma spolnih oblik.

Sveže preobraženi osebki so bledi; končna barva se razvije med dozorevanjem.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anax imperator

Vode, kjer se pojavlja

Vrsta prebiva ob stoječih vodah, ki so dobro osončene. Najprimernejše so večje vode z bujno razraslim vodnim rastlinjem, vendar se pojavlja tudi ob manjših stoječih vodah. Rastline so pomembne tudi pri razmnoževanju, saj samice jajca odlagajo vanje.

Angleški vir navaja še širši izbor vodnih okolij, med njimi počasi tekoče reke in kanale, ter omenja možnost razmnoževanja v rahlo slani vodi. Ti podatki dopolnjujejo opis vrste, ki se lahko pojavlja v različnih vodnih habitatih, če je v njih dovolj rastlinja.

Slovenski vir jo opisuje kot vrsto toplejših območij Sredozemlja in Afrike ter navaja, da se je v zadnjih desetletjih razširila po večjem delu Evrope. Angleški vir prav tako poroča o širjenju proti severu in v višje lege od devetdesetih let dalje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anax imperator

Let in prehrana

Večina odraslih velikih spremljevalcev leta od junija do avgusta. Angleški opis vedenja navaja, da pogosto letijo visoko in med letom iščejo plen. Odrasli lovijo metulje in druge žuželke, tudi manjše kačje pastirje; manjši plen lahko po uspešnem ulovu pojedo kar med letom.

Samec je teritorialen, zato varuje svoj prostor in se mu je težko približati.

Pri prepoznavanju lahko pomaga tudi način leta. Po angleškem viru veliki spremljevalec pogosto leti z zadkom, ki visi nekoliko navzdol. Takšno držo je mogoče opaziti med patruljiranjem ali iskanjem hrane.

Držo zadka opazujemo skupaj z zelenim oprsjem, modro barvo samca in črno vzdolžno progo.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anax imperator

Odlaganje jajc in razvoj

Samice jajca odlagajo v vodne rastline. Po slovenskem viru to pogosto počnejo v najhujši poletni pripeki: takrat samci počivajo, samice pa se same odpravijo do vode in jajca večinoma vložijo v plavajoče rastlinje. Angleški vir prav tako poudarja, da samica jajca odlaga sama.

To vedenje se razlikuje od opisa drugih evropskih vrst istega rodu, pri katerih samec samico med odlaganjem jajc straži.

Iz jajc se razvijejo velike plenilske ličinke. Raziskava v bretonskem ribniku iz let 1973–1974 je v ostankih njihove hrane našla predvsem vodne ličinke enodnevnic, kačjih pastirjev, mladoletnic in trzač ter vodne stenice. Kateri plen prevlada, je povezano tudi z njegovo dostopnostjo v posamezni vodi.

To je drugačen način prehranjevanja od prestrezanja letečih žuželk pri odraslih.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Anax imperator · A.Cloarec,1977: prehrana ličink Anax imperator v naravnem okolju