Avber na Krasu: Pot kavadurjev in Tone Kralj
Avber je kraška vas med vinogradi. Odkrijte Pot kavadurjev in cerkev s Kraljevimi poslikavami. S krajem je tesno povezan Virgil Šček.
Peganski konec, Dolenjski konec in Britof
Avber leži na dvignjenem robu kraške planote, sredi vinogradov. Občinska predstavitev gručasto vas deli na Peganski konec, Dolenjski konec in Britof. Leta 1502 je v rihemberškem urbarju naveden kot goriška posest.
Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Nikolaja. Tržaški škof Pompej grof Coronini jo je posvetil 30. julija 1634. Posebej opazna je bakrena čebulasta kapa zvonika. Glavni oltar in marmorno prižnico so prenesli iz svetogorske cerkve pri Gorici.
V času Virgilija Ščeka so v cerkveni zid vzidali kamblje starih avstro-ogrskih zvonov, odvzetih med prvo svetovno vojno. V zid so vključili še mlinski kamen, povezan s cerkvenim mlinom v dolini Raše. V cerkvi sta tudi dve baročni grobnici. V tisti sredi glavne ladje občinska predstavitev navaja posmrtne ostanke domačina in župnika Ivana Krstnika Turka. Notranjščino zaznamujejo poslikave Toneta Kralja, ki je v Avberju ustvarjal v obdobju italijanske fašistične oblasti.
Viri: Občina Sežana: Avber ↗
Zaprte domačije, pil in gradišče
Avberske domačije so večinoma zaprtega tipa in enonadstropne. Strehe prekrivajo korci, ohranjeni so kamnoseški detajli in kalone, povečini datirane v 19. in 20. stoletje. Register dediščine posebej obravnava tudi pil: kamnito znamenje s polkrožno zaključeno nišo. Pod njo je plošča z letnico 1888. Znamenje je zidano iz grobo štokanih kamnov pravilnih oblik. Niša ima kamnit okvir s sklepnikom in profiliranima kapiteloma.
Nad vasjo je prazgodovinsko gradišče Grad z delno ohranjenim obrambnim okopom. Register opozarja na bližino naselja, saj ponekod hiše stojijo že znotraj gradišča. Pri cerkvi navaja barokizacijo notranjosti in dozidavo zvonika v obdobju 1787–1791, Kraljevo poslikavo pa datira v leti 1927–1928. Baročni glavni oltar in prižnica sta datirana v leto 1734.
Viri: RNPD EŠD 15949: vas Avber ↗ · RNPD EŠD 23452: pil v Avberju ↗ · RNPD EŠD 7168: gradišče Grad ↗ · RNPD EŠD 3553: cerkev sv. Nikolaja ↗
Pot med nekdanjimi kamnolomi in kali
Pot kavadurjev povezuje sledove kraškega kamnarstva v okolici Avberja. Kavadurji so v kamnolomih z ročnim orodjem in preprostimi pripomočki lomili ter pripravljali kamen za nadaljnjo obdelavo. Po predstavitvi poti je med svetovnima vojnama v okolici delovalo petnajst večjih kamnolomov. Pridobivali so temen apnenec s školjkami za gradbeništvo.
Upravljavec za pot navaja pet kilometrov, približno uro in petnajst minut čiste hoje ter sto petdeset metrov višinske razlike. Med postajami so kali Luža, Rupa in Drnovec, kamnoloma Plavišče in Drnovec z ostanki kamnoseških objektov ter jarki iz prve svetovne vojne.
Na poti so tudi škaune: vdolbine v kamnu, v katerih se zadržuje voda. Pri Plavišču je opisana umetno narejena, pri Nadraši pa velika in mala naravna škauna. Jeplenca v Zeledini je ostanek peči za pridobivanje apna. Na strani poti sta na voljo datoteka GPX in povezava na zemljevid trase.
Virgil Šček in kulturno življenje župnije
Duhovnik, politik in pisec Virgil Šček je v Avberju prevzel mesto župnijskega upravitelja 1. februarja 1927. Primorski slovenski biografski leksikon opisuje obnovo zvonika, nove zvonove, zakristijo in Katoliški dom z dvorano. Šček je k poslikavi cerkve povabil Toneta Kralja; ob polemiki okoli njegovega dela sta pomagala tudi Alojzij Res in arhitekt Maks Fabiani.
V župniji je organiziral predavanja, ljudsko petje, knjižnico in srečanja dijakov. Delovala je Dekliška zveza, katere članice so širile slovenski tisk. Med letoma 1932 in 1934 je bil konfiniran v domači fari, tudi zaradi poučevanja slovenščine.
Biografija loči njegov umik zaradi fašističnih groženj spomladi 1940 od formalnega slovesa od Avberja leta 1941. Zatem se je zatekel v Trst, Osp in nazadnje Lokev. Umrl je 6. julija 1948 v Ljubljani, pokopali pa so ga v Avberju. Na tukajšnji cerkvi so mu 22. oktobra 1989 odkrili spominsko ploščo.
Viri: Marko Tavčar: Virgil Šček, Primorski slovenski biografski leksikon,1989 ↗