Lipica: hlevi, drevoredi in kamen
Lipica je naselje v občini Sežana. Posest kobilarne leži na kraški planoti južno od Sežane, ob italijanski meji in v bližini Lokve. Tu je matični prostor vzreje lipicancev z več kot štiristoletno neprekinjeno rabo. Njegove meje označuje suhozid, po posesti pa potekajo zgodovinski drevoredi. Zunaj tega obzidja se nadaljuje kraška krajina s pašniki, travniki in potmi, ki jih spremljajo kamniti zidovi.
Od prevzema posesti do starega jedra
Začetek kobilarne je povezan s pogodbo o prevzemu lipiške posesti, ki jo je nadvojvoda Karel II. podpisal 19. maja 1580. Naslednje leto so v Španiji kupili šest plemenskih žrebcev in 24 kobil. Do leta 1585 so dokončali najnujnejše stavbe, vodne zbiralnike in napajališča za konje.
Središče posesti se je do začetka 18. stoletja razvilo ob graščini, na mestu nekdanjega dvora tržaškega škofa. Okrog nje so razporejeni najstarejši hlev, kapela, skladišče, stanovanjske stavbe in gostilna. Graščina je upravno središče kobilarne; na njeni zahodni in južni strani je terasast vrt, zarisan že v katastru iz leta 1817.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kobilarna Lipica: Zgodovina ↗
Hlevi za različne konje
Ob graščini, nasproti vhodu na zaprto dvorišče, stoji Velbanca. Najstarejši hlev kobilarne je namenjen plemenskim žrebcem, na kamniti plošči pa nosi letnico 1703. Jugovzhodno od upravnega središča so Na Borjači trije veliki hlevi za kobile in žrebeta ter pokrita jahalnica. Stavbe obdajajo veliko štirikotno dvorišče, kamor ob slabem vremenu spuščajo žrebeta.
Ob hipodromu stoji Jubilejni hlev iz leta 1899, zgrajen ob petdesetletnici vladanja cesarja Franca Jožefa. Namenjen je bil dresurnim konjem. Pritlična stavba ima poudarjen sredinski vhod, od koder vodita poti levo in desno v dva hleva, označena s številkama 6 in 7.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Vodnjak, muzej in galerija
V Dolini, vzhodno od ceste skozi drevored proti Sežani, stoji Fontana z letnico 1706. Vodnjak sestavlja devet velikih zaokroženih kamnitih kosov, njegov zbiralnik pa je zidan iz obdelanih kamnitih blokov. Okolico prekriva tlak iz ožjih kamnov.
Stara depandansa na desni strani zaprtega dvorišča je imela več namembnosti. Prezidali so jo leta 1937, po drugi svetovni vojni so v njej stanovali delavci kobilarne, po prenovi leta 2011 pa je v njej Muzej lipicanca. Del graščine zaseda Galerija Avgusta Černigoja. Slikar je kobilarni podaril zbirko svojih del, ki jo je leta 1988 v galeriji postavila skupina Novi Kolektivizem.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Kobilarna Lipica: Stavbna dediščina ↗