Kopriva na Krasu: sv. Elija, Josip Križaj in Belle Art
Kopriva pri Sežani je vas kamnoseške preteklosti in železniške zgodovine. Odkrijte cerkev sv. Elije in galerijo Belle Art.
Dolenji in Gorenji konec ob cesti skozi Kras
Kopriva na Krasu leži ob cesti med Štanjelom in Dutovljami. Strnjena vas se deli na Dolenji in Gorenji konec. Domoznanska predstavitev Kosovelove knjižnice Sežana jo opisuje kot kraj, kjer sta bila pomembna kmetovanje in kamnoseštvo. Njive so bile na dnu plitkih dolov in vrtač, vinogradi pa na globlji prsti.
Na Kremenjaku je opuščen kamnolom, v katerem so kamen s presledki pridobivali med letoma 1900 in 1961. Severno od vasi so tudi ostanki jave Rove. Med okoliškimi kraškimi oblikami predstavitev izpostavlja vrtačo Obršnjak in bližnjo Slepo jamo; vzhodno proti Brjem pa Koprivsko brezno.
Bohinjska železnica je mimo Koprive stekla 19. julija 1906. Železniško postajo je kraj dobil po drugi svetovni vojni, ob izgradnji odcepa Kreplje–Sežana v letih 1947 in 1948. Jeseni 1957 so razširili vaško cesto in odstranili dotedanje obcestne zidove.
Viri: Kosovelova knjižnica Sežana: Kopriva, domoznanska zbirka na Kamri,2012 ↗
Kalona, korci in kamniti znamenji
Register dediščine Koprivo povezuje z omembo v seznamu posesti goriških grofov leta 1200. Vaško stavbno jedro sestavljajo enonadstropne zaprte domačije, povečini iz 19. stoletja. Prekrivajo jih korci in kamnite skrle, značilni so kamniti detajli in kalone.
Pri Markotovih stoji pil z oltarčku podobno polkrožno nišo, trikotnim čelom in križem. Obdajata ga zidana slopa s kamnitima kroglama, dodatna slopa pa oblikujeta vhod s kovano ograjo. Pil pri Krepah prekriva položna korčna streha; pod njegovo nišo je kamnita polica z obeliskoma.
Viri: RNPD EŠD 15974: vas Kopriva ↗ · RNPD EŠD 27459: pil pri Markotovih ↗ · RNPD EŠD 27460: pil pri Krepah ↗ · RNPD EŠD 23421: spomenik NOB ↗
Cerkev sv. Elije in starejša Ajdovska vas
Cerkev sv. Elije so začeli graditi leta 1802 v poznobaročnem slogu. Leta 1820 so jo obokali, leta 1823 posvetili, zvonik pa dodali v letih 1852–1853. Glavni oltar je iz leta 1751, stranska oltarja in prižnica pa iz prve polovice 19. stoletja. Cerkev ima baročne orgle.
Arheološko najdišče Ajdovska vas in sv. Lovrenc obsega rimsko podeželsko posestvo na približno sedemdeset krat sedemdeset metrov velikem območju. V njegovem okviru je nekoč stala cerkev sv. Lovrenca. V zahodnem delu so našli tudi prazgodovinsko kaštelirsko lončenino.
Viri: RNPD EŠD 3780: cerkev sv. Elije ↗ · RNPD EŠD 7287: arheološko najdišče Ajdovska vas in sv. Lovrenc ↗
Domačin in pilot Josip Križaj
V Koprivi se je 13. marca 1911 rodil pilot Josip Križaj. Branko Marušič v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu opisuje njegovo šolanje v Ljubljani in pilotski šoli v Capui pri Neaplju. Kot rezervist italijanskega vojnega letalstva je 6. junija 1932 z letalom pobegnil v Jugoslavijo.
Avgusta 1936 je odšel v Španijo in se pridružil republikanski strani v državljanski vojni. Postal je poveljnik lovske eskadrilje. Ko so 14. oktobra 1936 zahodno od Madrida uničili njegovo letalo, se je rešil s padalom, nato pa so ga zajeli frankisti. Julija 1937 so ga izmenjali za ujetnike republikanske strani.
Med drugo svetovno vojno je deloval kot inštruktor in poveljnik eskadrilje na sremski fronti. Letalsko službo je nadaljeval po vojni. Umrl je 8. oktobra 1948 v letalski nesreči na območju Snežnika.
Viri: Branko Marušič: Josip Križaj, Primorski slovenski biografski leksikon,1982 ↗
Rojstna vas mladinske pisateljice
V Koprivi se je 24. maja 1914 rodila tudi pisateljica Branka Jurca. Učiteljišče je obiskovala v Mariboru, prvo učiteljsko službo pa je dobila leta 1938 v Slovenskih goricah. Istega leta je začela literarno pot z novelami, med katerimi leksikon Ljubomirja Andreja Lisca navaja Na Krasu in Vrnitev.
Pisala je za otroke in odrasle ter urejala Ciciban. Med njenimi deli sta mladinska pripoved Ko zorijo jagode in zbirka Stekleni grad.
Viri: Ljubomir Andrej Lisac: Branka Jurca, Primorski slovenski biografski leksikon,1981 ↗
Galerija v nekdanjem hlevu kraške hiše
Belle Art je razstavni in prodajni prostor kiparke Matejke Belle. V središču Koprive je urejen v nekdanjem hlevu stare kamnite hiše z zaprtim kraškim dvoriščem, borjačem. Destinacijska predstavitev obiskovalce usmerja po keramičnih kažipotih z imenom galerije.
Umetničino delo povezuje kraški kamen z glino in keramiko. V galeriji so skulpture razstavljene in naprodaj. Takšna umestitev kiparskih del ohranja vez med tradicionalno kamnito arhitekturo in sodobnim oblikovanjem materiala.