Kazlje: gradišče Vahta, Dneva žar in vaška skupnost
Kazlje so kraška vas pod Vahto z zaselkom Jeriši. Odkrijte prazgodovinsko gradišče in društveno tradicijo Dneva žar.
Vas pod Vahto in zaselek Jeriši
Kazlje ležijo ob cesti Štorje–Štanjel pod hribom Vahta. Naselje je razpotegnjeno in gručasto. Zaselek Jeriši leži ob drugi prometnici, cesti Štorje–Vrabče. Krajevna predstavitev prvo zaznambo imena vasi umešča v leto 1316.
Nekdanji kamnolomi, po domače jave, so dajali temen kraški apnenec, namenjen tudi izvozu. Med zgodovinskimi značilnostmi krajevna skupnost izpostavlja gradišči Vahta in sv. Mihael. Hrib sv. Mihaela leži med vasjo in Jeriši; na njem je bila starejša cerkev.
Kamnite domačije in cerkveni Britih
Zgornji konec, Kudrov kraj in Dolnji konec sestavljajo gruče zaprtih kamnitih domačij. Njihove zasnove so rasle s postopnim dozidavanjem. Prevladujejo plitve korčne strehe, v Zgornjem koncu so ponekod ohranjene še skrle. Značilni so portoni in drugi kamniti arhitekturni detajli.
Britih je zaselek ob cerkvi sv. Lovrenca. Poleg nje obsega nekdanje župnišče, mežnarijo in domačijo s kovačijo, pozneje spremenjeno v mrliško vežico. V nadstropni hiši s stopniščem je delovala šola. Cerkveni prezbiterij in zakristijo prekrivajo skrle. Zvonik so prizidali leta 1864, poznobaročno notranjost je konec 19. stoletja poslikal I. Strnad.
Vahta je prazgodovinsko gradišče z dvojnim vencem kamnitih obrambnih okopov. Register ga uvršča med največja in najbolje ohranjena kraška gradišča ter posebej navaja ohranjeno konstrukcijo vrat.
Viri: RNPD EŠD 15973: zaselek Britih ↗ · RNPD EŠD 28322: Zgornji konec ↗ · RNPD EŠD 28323: Kudrov kraj ↗ · RNPD EŠD 28324: Dolnji konec ↗ · RNPD EŠD 4076: cerkev sv. Lovrenca ↗ · RNPD EŠD 7283: gradišče Vahta ↗
Dneva žar in obuditev društvene tradicije
Športno-kulturno društvo Dneva žar je nastalo konec leta 2018. Ime povzema nekdanje bralno in pevsko društvo, ustanovljeno leta 1906. Njegova sodobna predstavitev poudarja medgeneracijsko povezovanje s kulturnimi in športnimi dejavnostmi.
Med dejavnostmi so ohranjanje kazeljskega pusta, skupno urejanje vasi in poti ter Počitalnice, bralno-zabavno poletje za mlade. Društvo obuja tudi praznovanja, povezana z vinogradniškim letom, in skrbi za decembrske jaslice.
Viri: Občina Sežana: Športno-kulturno društvo Dneva žar Kazlje ↗
Agrarna skupnost in skrb za skupno zemljo
Franko Seražin je v publikaciji Slovenske srenje kot izročilo in priložnost, izdani leta 2021, predstavil zgodovino Agrarne skupnosti Kazlje. Njene začetke postavlja v čas Avstro-Ogrske. Premoženje so ji odvzeli 20. februarja 1953 in ga razglasili za splošno ljudsko premoženje. Občni zbor je 14. marca 1994 sprejel sklep o zahtevi za njegovo vrnitev.
Nov temeljni akt, ki je nadomestil pravila iz leta 1994, so sprejeli 21. aprila 2017. Avtor za čas svoje predstavitve navaja približno 289 hektarjev skupnih zemljišč, pretežno gozdnih. Večina je bila v katastrski občini Kazlje, deli pa tudi v Grižah in Štorjah.
Skupnost je članom omogočala posek in odkup drv, zemljišča pa oddajala za pašo. Seražin opisuje sodelovanje s sežansko občino in gozdarsko službo ter vlaganje sredstev v vaške poti in obnovo kulturne ter sakralne dediščine. Gre za prikaz dejavnosti ob izidu knjige, ne za današnji zemljiški ali članski popis.
Spomin na požig marca 1943
Olga Knez je v Kraškem obzorniku leta 2025 opisala spomin na dogodke 3. in 4. marca 1943. Po njenem prikazu so partizani Pivške čete pri Stajah napadli italijanski vojaški tovornjak. V napadu so umrli štirje vojaki, sedem jih je bilo ranjenih. Po umiku partizanov so italijanski fašisti požgali vas; zgorelo je devetindvajset gospodinjstev.
Prispevek navaja ubita brata Stanka in Franca Pupisa, ki so ju po mučenju ustrelili na koncu Rožetove njive, ter Lojzeta Vrana in Pavleta Vecovega. Krajani so odšli v begunstvo. Avtorica povzema popis vojne škode s 6. junija 1945: šest umrlih, šestindvajset pogrešanih, šestnajst ranjenih in petindvajset vaščanov, odpeljanih v taborišča. Opozarja tudi na tri vaške spomenike, povezane s spominom na vojno.
Viri: Olga Knez:82 let od požiga Kazelj, Kraški obzornik, april 2025, str.14 ↗
Spomenik iz leta 1959
Spomenik NOB iz leta 1959 je oblikovan kot prisekana piramida iz obdelanega kamna. Stoji v ograjenem prostoru. Napisna plošča na prednji strani je namenjena padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja.