Fojana: rojstni kraj Rada Simonitija in dve cerkveni zgodbi
Fojana v Brdih je rojstni kraj skladatelja in dirigenta Rada Simonitija. Ob glasbeni zgodbi jo zaznamujeta cerkev sv. Florijana sredi vasi ter pokopališka cerkev sv. Duha severovzhodno od nje, od katere sta ohranjena zvonik in prezbiterij.
Florijanova cerkev nad vaškimi hišami
Cerkev sv. Florijana stoji na vzpetini sredi Fojane, na ploščadi, obdani z obzidjem. Pred vhodom se dviga zvonik oglejskega tipa. Pravokotno ladjo pokriva banjasti obok, nekoliko ožji prezbiterij pa je križno obokan in pravokotno zaključen. Baročno opremo dopolnjujejo ostanki gotskih fresk v ladji, zato notranjost združuje različna obdobja.
V Fojani so med obema svetovnima vojnama ustanovili prvo zadrugo v Brdih. Krajevna zgodovina poleg glasbe in cerkvene dediščine tako vključuje tudi organizirano gospodarsko povezovanje vaščanov.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · TIC Brda: Fojana ↗
Sveti Duh po zemeljskem plazu
Pokopališka cerkev sv. Duha stoji na samem severovzhodno od vasi. Verjetno so jo pozidali v 15. stoletju, v 18. stoletju pa ji dodali nov pravokoten prezbiterij. Leta 1972 je zemeljski plaz porušil cerkveno ladjo. Ohranjena in obnovljena sta zvonik in prezbiterij; nekdanje stenske poslikave hrani Goriški muzej.
Ime Sveti Duh na jezeru spremlja pripoved o votlini z jezerom pod cerkvijo. To je krajevno izročilo. Ob obisku pokopališča je bistvena vidna razlika med ohranjenima deloma cerkve in izgubljeno ladjo, medtem ko Florijanova cerkev ostaja druga, osrednja vaška stavba.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · TIC Brda: Fojana ↗
Glasbena pot Rada Simonitija
Rado Simoniti se je v Fojani rodil 15. maja 1914. Njegov oče Anton je bil čevljar in organist. Rado je osnovno šolo med letoma 1920 in 1924 obiskoval v domačem kraju, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani. Na konservatoriju je študiral orgle pri Stanku Premrlu in pozneje na akademiji diplomiral iz dirigiranja pri Danilu Švari.
Skladateljsko se je posvečal predvsem samospevom in zborovski glasbi, tudi uglasbitvam besedil Alojza Gradnika in Srečka Kosovela. Vodil je zbor ljubljanske Opere in med letoma 1948 in 1958 tudi zbor Slovenske filharmonije.
Ob stoletnici njegovega rojstva leta 2014 so na rojstni hiši v Fojani odkrili spominsko ploščo. Tako se širša zgodba slovenskega zborovstva v vasi naveže na konkretno hišo in domači kraj njegovega otroštva.
Viri: TIC Brda: Fojana ↗ · ZRC SAZU, Slovenska biografija: Rado Simoniti ↗