Bukovica pri Vodicah: hišna imena pod Bukovškim hribom
Bukovica pri Vodicah leži pod Bukovškim hribom ob cesti proti Mengšu. Občinska knjižica ohranja njena hišna imena in zgodbe domačij, skupno gasilsko društvo pa jo povezuje s sosednjim Utikom.
Bukovica pod Bukovškim hribom
Bukovica pri Vodicah je naselje v občini Vodice, jugovzhodno od občinskega središča. Občinska predstavitev jo opisuje kot razpotegnjeno in gručasto vas ob cesti med Vodicami in Mengšem. Leži ob vznožju Bukovškega hriba, visokega 401 meter, na vzhodni strani Bukovškega hriba pa je Debeli hrib z višino 396 metrov. Prvo omembo kraja občinski opis postavlja v leto 1309.
Na ravnini severozahodno od vasi občinski opis navaja polja in farmo. Pri domačijah razlikuje stanovanjske hiše, gospodarske stavbe v njihovem zaledju ter dvorišča, vrtove in sadovnjake. Zraven omenja ozke pasove njiv. Med krajevnimi dejavnostmi našteva žago, avtomehanično dejavnost, gostilno in sadjarstvo in rezbarstvo. To so navedbe občinske predstavitve, ne preverjen seznam današnjih ponudnikov z odpiralnimi časi.
Hišna imena v knjižici iz leta 2019
Občina Vodice je avgusta 2019 izdala knjižico hišnih imen, ki sta jo pripravila Klemen Klinar in Urška Luks. Za Bukovico tabela povezuje domača imena, hišne številke ter zapise iz franciscejskega katastra leta 1827 in župnijskega zapisnika duš iz leta 1863. Knjižica tako poleg ustnega izročila prinaša primerjavo dveh starejših dokumentarnih zapisov.
Med navedenimi domačijami so Pri Anzelnu, Pri Matevžku, Pri Zagodetu, Pri Dekarju, Pri Petrovcu, Pri Jurju, Pri Branku in Pri Tišlarju. Pri Zagodetu je v obeh starejših stolpcih zapisan Sagode, pri Branku pa Brank. Hišno ime Pri Tišlarju je povezano s starejšima zapisoma Tischler in Tishler. Pri Anzelnu tabela navaja hišno številko 1 in staro številko 52, pri Matevžku številko 2 in staro 53. Te primerjave predstavljajo zapise iz knjižice, ne podatkov o današnjih stanovalcih.
Viri: Občina Vodice: hišna imena 2019, fizične strani 2, 5, 7 in 8 ↗
Gostilne in zgodbe domačij
Knjižica iz leta 2019 ohranja pripovedi o nekdanjih gostilnah Pri Jurju, Pri Plevevcu in Pri Anzelnu. Za gostilno Pri Jurju zapisuje družinski spomin na moške, ki so igrali karte, ter žene, ki so jim prinašale zajtrk ali malico. Pri Plevevcu opisuje trgovino in manjšo kmetijo. Otroci naj bi pred poukom opravljali delo doma in zato včasih zamudili v šolo. Gre za zbrano ustno izročilo.
Domačijo Pri Anzelnu pripoved povezuje z gostilno, trgovino in kmetijo ter z letom 1819. Hišno ime razlaga z imenom Anzelm, nekdanjega pobiralca mitnine v mitnici Šinkovega Turna. Pri Tomažku ime povezuje z lastnikom Tomažem Brankom in opisuje dve neporočeni sestri; ena je hodila na delo po kmetijah za hrano. Zgodbe iz knjižice so pripisane posameznim domačijam in času zapisovanja, brez sklepanja o današnjem gospodinjstvu ali ponudbi.
Knjižica zapisuje tudi zgodbo Zvatetovega starega očeta Janeza Sodnika. Med prvo svetovno vojno je bil ujetnik v Rusiji, kjer je delal kot čevljar; po pripovedi se je vrnil po sedmih letih ujetništva.
Viri: Občina Vodice: hišna imena 2019, fizične strani 2, 5, 7 in 8 ↗
Skupna gasilska zgodovina Bukovice in Utika
Občinska predstavitev Prostovoljnega gasilskega društva Bukovica–Utik začetek gasilskega povezovanja domačinov postavlja v leto 1903, ko so delovali v okviru gasilstva v Vodicah. Samostojno društvo so prebivalci Bukovice in Utika ustanovili leta 1940. Njegov navedeni naslov je Utik 45. Društvo povezuje oba kraja, zato gasilskega doma na tem naslovu ni pravilno umeščati v naselje Bukovica.
Opis društvenega dela vključuje usposabljanje na tečajih in seminarjih, vaje ter pripravo na tehnično reševanje in naravne nesreče. Posebej predstavlja delo z mladimi in tradicijo obiskovanja starejših članov ob novem letu. Pred novim letom omenja tudi razdeljevanje koledarjev. Društvo je vključeno v Gasilsko zvezo Vodice, njegov opis pa razlikuje otroške in mladinske ekipe, člane ter veterane. To je predstavitev društvene dejavnosti; ne določa termina prihodnje vaje ali aktualnega razporeda obiskov.