Selo pri Vodicah: Graben, vaška društva in vznožje Rašice
Selo v občini Vodice leži na Skaruškem polju pod Rašico. Predstavitev povezuje zaselka Golo in Krakovo, potok Graben ter čebelarsko in lovsko izročilo z objavljenimi naslovi v kraju.
Dve gruči hiš na Skaruškem polju
Selo je naselje v občini Vodice. Občinska predstavitev ga opisuje kot dve gruči hiš na Skaruškem polju, ob severozahodnem vznožju Rašice. V istem opisu je Debeli vrh naveden z višino 594 metrov. Kraj leži na križišču krajevnih cest iz Utika, Kosez in Skaručne. Na severozahodu mu pripada zaselek Golo, na jugu pa Krakovo.
Občina za Selo navaja 320 prebivalcev po podatku Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. julija 2022. Gre za datirano število, ki je v predstavitvi povezano s celotnim naseljem, vključno z njegovima zaselkoma. Krajevni opis uporablja tudi razširjeno poimenovanje Selo pri Vodicah.
Viri: Občina Vodice: naselja, namenski razdelek Selo pri Vodicah ↗
Graben, Dobrava in studenca pod Rašico
Skozi vas teče potok Graben, za katerega občinska predstavitev navaja tudi ime Dobrava. Vanj se zlivata Stržakov in Štefanov studenec. Oba izvirata ob vznožju Rašice.
Viri: Občina Vodice: naselja, namenski razdelek Selo pri Vodicah ↗
Vaški prostori in pot proti Rašici
Občinski opis v naselju navaja dom lovske družine, čebelarsko društvo in športno društvo. Med krajevnimi prostori za druženje in gibanje našteva balinišče, otroško igrišče, športno igrišče ter prostor za piknike in športne prireditve. Navedena je tudi smučarska skakalnica. Od tega območja se vzpenja pohodna pot na Rašico, ki jo občina označuje kot priljubljeno.
Viri: Občina Vodice: naselja, namenski razdelek Selo pri Vodicah ↗
Čebelarsko društvo z naslovom v Selu
Čebelarsko društvo Skaručna ima v občinskem imeniku objavljen naslov Selo pri Vodicah 33b, 1217 Vodice. Društvo je bilo uradno registrirano leta 1976, pred tem pa je delovalo kot čebelarska družina. Njegova predstavitev ohranja tudi pričevanja o povezovanju čebelarjev na tem območju že v tridesetih letih 20. stoletja. Velik del stare dokumentacije se je izgubil, zato opis te zgodnejše začetke izrecno navezuje na pričevanja.
Po drugi svetovni vojni so se nekateri tukajšnji čebelarji vključili v čebelarsko družino Tacen. Poznejšo ustanovitev lastne organizacije so spodbujali predvsem čebelarji iz Skaručne, po kateri je društvo dobilo ime. Predstavitev opisuje tedenska srečanja, namenjena izmenjavi izkušenj in skupnemu reševanju težav.
Delovanje društva presega Selo: občinski opis med člani poleg prebivalcev občine Vodice navaja tudi čebelarje iz Šmartnega, Gameljn in Črnuč. Večinoma uporabljajo tradicionalne AŽ panje, nekateri pa čebele prevažajo tudi drugam po Sloveniji. Društvo sodeluje pri šolskih in vrtčevskih predstavitvah čebelarstva, medenih zajtrkih in počitniških dejavnostih. V opisu so navedena tudi javna predavanja o uporabi medu v kulinariki in spoznavanju čebelarja.
Objavljena predstavitev opisuje čebelarjenje z več kot 600 čebeljimi družinami in s kranjsko sivko. To je podatek o celotnem društvu, tudi članih iz drugih krajev. Med njihovimi rednimi strokovnimi opravili omenja najmanj štiri letna srečanja s predavanji in razpravami o čebelah ter težavah pri čebelarjenju. Člani si izmenjujejo znanje o boleznih in škodljivcih, med katerimi stran posebej izpostavi varoo. Za širšo javnost društvo v opisu navaja letno predavanje in dneve odprtih vrat pri posameznih čebelarjih; konkretnih prihodnjih terminov ta predstavitev ne določa. Med že navedenimi naslovi predavanj sta tudi Med in zdravilna zelišča ter Apiterapija. Občinska predstavitev ju našteva kot primera preteklega izobraževalnega dela društva.
Lovska družina Vodice
Lovska družina Vodice ima v občinskem imeniku naslov Selo pri Vodicah 10b. Na območju občine deluje od leta 1954. Objavljeni opis njeno lovišče opredeli s 3.355 hektarji skupne površine, od katerih je 3.055 hektarjev lovnih. Ti številki veljata za lovišče, ki sega prek meja Sela.
Opis njegove meje povezuje območje pod Šmarno goro z Repenjskim hribom, Hrašami, Bčem, Lokarji, Bukovškim hribom, Turnskim bajerjem in obronkom Rašice. Med divjadjo navaja srnjad, manjšo skupino gamsov v Rašici in občasno prisotnost divjih prašičev. Skrb za gojitev divjadi je predstavljena kot osrednja naloga članstva. Občinska stran opisuje tudi uporabo kemične ograde za zmanjševanje naletov divjadi na avtomobile.