
Ledine: Rodoljub Ledinski in orodje na Jurečevi šupi
Ledine so gručasta vas na ravnici severno nad Ledinskim Razpotjem, obdana s polji, travniki in toplarji. Tu se je rodil Anton Žakelj, Rodoljub Ledinski, kmečko delo pa danes predstavlja etnološka zbirka na Jurečevi šupi.
Vaško polje in podoba domačij
Ledine so v srednjem veku sodile pod škofjeloško zemljiško gospostvo. Načrtna kolonizacija se je začela v 13. stoletju, vas pa je omenjena v urbarju leta 1318. Gručasto jedro obdajajo polja in travniki s toplarji. Stare hiše pripadajo škofjeloško-cerkljanskemu stavbnemu tipu, povezanemu s kmečkim življenjem tega prehodnega območja.
Hiša Ledine 20 ohranja tradicionalno razporeditev z obokano kletjo, vežo in črno kuhinjo. Na južni in zahodni fasadi so sledovi poslikav, na severni pa poslikana niša z leseno plastiko. Tudi hiša Ledine 6 ima obokano vežo in klet, njena izba pa lesen strop.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Pesnik z ledinskim imenom
Anton Žakelj se je v Ledinah rodil 14. oktobra 1816. Bil je duhovnik, pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi, znan s psevdonimom Rodoljub Ledinski. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo v Ljubljani, Karlovcu in Novem mestu, bogoslovje pa v Ljubljani. S pesmijo Slavulj in roža se je predstavil tudi širši javnosti in ob njej prvič uporabil svoje ledinsko pesniško ime.
Njegovi zapisi ljudskih pesmi vključujejo Mlado Bredo. Pesmi je po tedanji navadi prilagajal in razširjal. Štiri redakcije Mlade Brede so se tako podaljšale od začetnih 143 do 235 verzov.
Kmečka opravila in cerkev sv. Jakoba
Etnološka zbirka na Jurečevi šupi ima sedem informativnih tabel o razvoju obdelovanja zemlje, košnje, žetve, mlačve, mlinarstva in obdelave lanu na Ledinski planoti. Domačija Pr’ Jureč povezuje zbirko s prikazi opravil; v svojih objavah za leto 2026 opisuje tudi žetev rži in trenje lanu. Za obisk kmetije prosijo za predhodno najavo.
Na griču vzhodno od vasi stoji cerkev sv. Jakoba s pokopališčem na obzidanem platoju, do katerega vodi kamnito stopnišče. Cerkev iz 16. stoletja so predelali leta 1666. Lesene oltarje so izdelali cerkljansko-idrijski rezbarji, oljni sliki v glavnem oltarju pa Janez Šubic.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Turistična kmetija Pr’ Jureč: etnološka zbirka in obisk ↗