Povir: Britof, Tabor in izlet na Guro
Povir na Krasu zaznamujejo kamnite domačije in železnica. Spoznajte Britof s cerkvijo sv. Petra ter bližnjo izletniško Guro.
Dulanja vas, Guranja vas in Britof
Stari Povir je gručasta vas zaprtih kamnitih domačij okoli cerkve sv. Jakoba. Južna železnica jo je leta 1857 razdelila na Dulanjo in Guranjo vas. Vaško središče zaznamuje kamniti vodnjak, imenovan štirna.
Župnijsko središče je Britof ob cerkvi sv. Petra. Register navaja vikariat leta 1386, ustanovitev samostojne župnije pa umešča med letoma 1431 in 1463. Sestavljajo ga cerkev, župnišče, pokopališče, stara šola in domačije. Vključuje tudi območje nekdanje kaplanije. Cerkev ima skrilnato streho ter štirietažni vhodni zvonik oglejskega tipa. Kapelo in zakristijo so prizidali leta 1775. Ladijski obok je poslikal I. Strnad.
Cerkev sv. Jakoba ima tristran prezbiterij, višjo in širšo pravokotno ladjo ter zvončnico nad vhodom. Prezbiterij je banjasto obokan, ladjo prekriva zrcalni strop. V notranjosti je baročni kamniti oltar.
Posebej je registrirana šolska stavba iz leta 1902. Gre za enonadstropno stavbo avstrijskega tipa s sredinskim vhodom in zidnim vencem med etažama.
Viri: RNPD EŠD 15991: vas Povir ↗ · RNPD EŠD 28321: župnijsko središče Britof ↗ · RNPD EŠD 3940: cerkev sv. Petra ↗ · RNPD EŠD 22649: šola v Povirju ↗ · RNPD EŠD 3943: cerkev sv. Jakoba ↗
Rimski obuvalni žebljički s Tabora in Strmce
Arheologinja Janka Istenič je v razpravi iz leta 2019 med najdišči rimske vojaške opreme obravnavala tudi Tabor in Strmco nad Povirjem. Obe uvršča med utrjene višinske naselbine staroselskega prebivalstva. Z njiju so znani železni žebljički, kakršne so uporabljali za podplate rimske obutve.
Tipi obuvalnih žebljičkov so tudi opora za arheološko datiranje. Avtorica obravnavane tipe B in D povezuje z obdobjem pozne republike in zgodnjega Avgustovega časa ter jih uporablja kot pokazatelje rimske vojaške navzočnosti.
Za Tabor našteje tri primerke tipa D in enega tipa C; s Strmce navaja en primerek tipa D. Še en žebljiček ima manj natančno določen izvor, saj je evidentiran kot najdba s Tabora ali Strmce. V članku sta pri taborskih primerkih navedena premera glavic šestnajst oziroma devetnajst milimetrov, pri strmskem pa dvanajst milimetrov. Predmeti sodijo v primerjalni pregled najdb iz Slovenije in tržaškega zaledja.
Gasilci iz pobude vaške Civilne zaščite
Prostovoljno gasilsko društvo Povir je bilo ustanovljeno 8. februarja 1985 na pobudo članov krajevne enote Civilne zaščite. Prvi predsednik Franko Uršič ga je vodil devet let. Poročilo Olge Knez ob tridesetletnici društva v Kraškem obzorniku opisuje tudi njegovo tekmovalno in mladinsko delo.
Leta 2014 so povirski gasilci prvič pripravili srečanje mladine za celotno Kraško gasilsko zvezo. Udeležilo se ga je več kot dvesto mladih gasilcev. V istem obdobju so organizirali prvi kviz iz gasilske preventive, na tekmovanju zveze v Sežani pa so sodelovali s sedmimi ekipami.
Viri: Olga Knez:30 let Prostovoljnega gasilskega društva Povir, Kraški obzornik, april 2015, str.10–11 ↗
Zadružni dom, vrtec in obnovljeni suhi zid
Zadružni dom so krajani s prostovoljnim delom zgradili leta 1947. V njegovi stavbi je leta 1980 dobil prostore vaški vrtec. Prve otroke je sprejel 3. februarja istega leta. Enota je del Vrtca Sežana in je predstavljena kot majhen enooddelčni vrtec.
Ob petinštiridesetletnici leta 2025 je vrtec opisal več povezav s krajem: sodelovanje s kulturnim društvom Franc Žiberna Povir in mažoretkami, gasilci, športnim ter balinarskim društvom, domačimi kamnoseki in čebelarji. Z otroki so sodelovali tudi sivkina kmetija Renčelj ter drugi krajevni ustvarjalci.
Med konkretnimi skupnimi posegi je bila akcija Kamenton. S sodelovanjem drugih vrtcev in šol so obnovili petintrideset metrov suhega zidu. Vrtec je skupaj s starši uredil in prevzel skrb za vrt pri stari šoli. Njegova objava iz leta 2025 te dejavnosti povezuje z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine kraja.
Viri: Vrtec Sežana: enota Povir ↗ · Jana Štok Pavlin: Vrtec Povir –45 let srčnosti, razigranosti in sodelovanja, julij 2025 ↗
Izlet na Guro nad Povirjem
V okolici Povirja je izletniški cilj Gura. Destinacijski portal Visit Kras za hrib navaja nadmorsko višino 510 metrov in dostop z več smeri. Na vrhu stoji cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila po predstavitvi prvič omenjena v 12. stoletju.
Viri: Visit Kras: cerkev Marijinega vnebovzetja, Gura nad Povirjem ↗