Poženik pri Cerkljah: perišče, Poženčan in pot na Šenturško goro
Poženik v občini Cerklje na Gorenjskem ohranja perišče ob potoku in spomin na stare obrti. Je rojstni kraj Matevža Ravnikarja - Poženčana.
Perišče in domačija z mlinom
Ob potoku je ohranjeno perišče iz devetnajstega stoletja, vpisano v register kulturne dediščine. Sestavljajo ga zložba kamnov, stopnišče s štirimi kamnitimi stopnicami in odlagalna polica. Med položnimi stopnicami je urejen kamniti podest. Objekt dokumentira nekdanjo vsakdanjo uporabo vaškega vodotoka.
V isti državni evidenci je domačija Poženik 25: nadstropna hiša je zidana iz kamna, ima kamniti portal ter v pritličju kamnite okenske okvirje s kovanimi mrežami. Mlin se nadaljuje v gospodarsko poslopje, zato domačija združuje bivalni in nekdanji delovni prostor.
Med manjšimi objekti je kapelica na Njivicah, zidana stavbica zaprtega tipa iz druge polovice devetnajstega stoletja. V njeni niši je leseno razpelo z barvanim korpusom. Spominsko znamenje Jožetu Bolki in Jožetu Korbarju pa je naravna skala z zglajeno ploskvijo in vklesanimi podatki. Krajevna skupnost ga je postavila 28. novembra 1968 padlima domačinoma, borcema Tomšičeve brigade.
Viri: RNPD: Poženik, perišče ↗ · RNPD: domačija Poženik 25 ↗ · RNPD: Poženik, kapelica na Njivicah ↗ · RNPD: spominsko znamenje Jožetu Bolki in Jožetu Korbarju ↗
Hišna imena o vodnjakarjih in kovačih
Knjižica hišnih imen iz leta 2015 pri domačiji Pri Šternarju opisuje nekdanje kopanje vodnjakov. V obdobju največjega obsega dejavnosti je bilo zaposlenih do trideset ljudi, kopali pa so več vodnjakov hkrati. Najgloblji omenjeni vodnjak v Kranju je segal 65 metrov globoko. Ukvarjali so se tudi s polaganjem vodovodov iz lesenih cevi. Družinska dejavnost se je pozneje razvila v splošno vodoinštalaterstvo.
Druga obrtna sled je kovaštvo. Pri Kovaču naj bi kovačija delovala že okoli leta 1800, kovač pa je bil tudi gospodar Pri Šlosarju. Zbirka ob tem ohranja spomin na druženje vaščanov ob zvokih nakovala.
Preglednica povezuje narečna in delno poknjižena poimenovanja s franciscejskim katastrom iz leta 1827 in župnijsko knjigo iz obdobja 1766–1903. Pri številki 25 je ime Pri Baseju, pri 28 Na Flegariji in pri 40 Pri Šlosarju. Na sosednji strani sta še zgodovinski fotografiji domačij Pri Flegarju in Pri Ajdovcu iz leta 1956.
Viri: Klemen Klinar in Urška Železnikar: Kako se pri vas reče?, 2015, strani 17–18 ↗
Rojak Matevž Ravnikar - Poženčan
Poženik je rojstni kraj pesnika, duhovnika in zbiralca ljudskega slovstva Matevža Ravnikarja - Poženčana. Rodil se je prvega avgusta 1802. Na ljubljanski normalki je bil v tretjem razredu Prešernov sošolec. Po študiju filozofije in bogoslovja je služboval v več slovenskih krajih, zadnja leta kot župnik v Predosljah, kjer je leta 1864 umrl.
France Koblar v Slovenskem biografskem leksikonu kot njegov najpomembnejši prispevek poudari zbiranje ljudskih pesmi. Gradivo je pošiljal Metelku in sodeloval pri Korytkovih Slovenskih pesmih kranjskega naroda. Zapisoval je tudi pravljice, pripovedke in bajna bitja; med njimi Kurenta, rojenice, vile in povodnega moža.
Njegovi zapisi niso bili sodobni dobesedni terenski prepisi, saj je besedila tudi gladil in prepesnjeval. Ob lastnih pesmih je zbiral še rastlinska imena ter se ukvarjal z jezikovnimi vprašanji. Psevdonim Poženčan je v njegovem literarnem imenu ohranil vez z domačo vasjo.
Viri: France Koblar: Ravnikar, Matevž, Slovenski biografski leksikon, 1960; Slovenska biografija ↗
Iz Poženika peš na Šenturško goro
Na koncu vasi je izhodišče uhojene kolovozne poti na Šenturško Goro. Ta je bila nekoč glavna povezava med krajema. Po uradnem turističnem opisu se na začetku strmeje vzpenja do kapelice, nato pa postane položnejša. Za hojo je navedenih približno 45 minut.
Posebnost poti je praznična postavitev jaslic v naravnem okolju. Domačini jih postavljajo v drevesne vdolbine, pod korenine, skale in v votline. Uradna predstavitev opisuje to navado v božično-novoletnem času; posamezno število jaslic je odvisno od postavitve, zato ni stalna lastnost poti.
Ob poti je tudi kapelica s podobo Marije Pomagaj. Turistični zavod priporoča obisk podnevi, saj so ponekod pod potjo strmine in možni zemeljski plazovi. Priporočena je dobra pohodniška obutev, v zimskih razmerah pa dodatna previdnost.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: Šenturška gora, pot iz Poženika ↗