Cerklje na Gorenjskem: kulturni sprehod, vile in kolesarske poti
Cerklje na Gorenjskem so kraj, kjer lahko sprehod po središču povežete z zgodbami nekdanjih gostilničarjev, ljubljanskega župana Ivana Hribarja in igralca Ignacija Borštnika. Med osrednjimi kulturnimi postanki so Petrovčeva hiša, Hribarjeva vila, župnijska cerkev in spominski park. Krvavec, grad Strmol in samostanska dediščina Adergasa sodijo v širše izletniško zaledje; za obisk samega naselja pa so najpomembnejše stavbe in zgodbe v njegovem jedru.
Od Trnovelj do Cerkelj
Zavod za turizem Cerklje prve listinske omembe kraja umešča v sredino 12. stoletja, ko se pojavlja ime Trnovlje. Sedanje ime se po njegovem zgodovinskem pregledu uporablja po letu 1239. Ob imenu se je ohranila tudi pripoved o Marijini podobi, najdeni med trnjem, in kapeli Marije v trnju. To je lokalna legenda o nastanku poimenovanja, ki jo je smiselno brati ob dokumentirani zgodovini, ne kot zapis dejanskega arheološkega odkritja.
V pripovedi so se ob osrednji cerkvi pozneje pojavile še dve manjši cerkvi, od tod pa poimenovanje Cerkve oziroma narečna oblika Cérkle. Današnji kraj ima kulturno dediščino povezano s širšim območjem cerkljanskega polja in obronkov gora. Najdišča v Šmartnem in na Krvavcu pojasnjujejo starejšo poselitev občinskega prostora, vendar ležijo zunaj samega naselja Cerklje na Gorenjskem.
Petrovčeva hiša: od kmečke domačije do kulturnega prostora
Petrovčeva hiša je bila do sredine 18. stoletja manjša lesena kmečka hiša. Poznejša prezidava je ustvarila mogočno zidano stavbo z bogatejšim pročeljem in freskami. Letnica 1863 nad portalom označuje čas, ko je dobila današnjo podobo in so lastniki začeli razvijati gostilniško dejavnost. Stavba zato povezuje zgodovino bivanja s trgovino, prevozništvom in družabnim življenjem Cerkelj.
Prvotno domače ime je bilo Pr' Tolmajnar', povezano s furmanom Jurijem Tomajnarjem. Ko je železnica zmanjšala pomen cestnega prevozništva, je bila domačija prodana na dražbi. Okoli leta 1865 jo je kupil Janez Zamljen, imenovan Petrovc, in domače ime novega lastnika se je preneslo na hišo. Po poroki njegove hčere je gospodar postal Andrej Murnik iz Adergasa, ki se je ukvarjal s kmetovanjem, lesno in vinsko trgovino, gostinstvom ter prevozništvom. Bil je tudi cerkljanski župan.
Turistični opis notranjosti nekdanje gostilne omenja opremo za steklovino, prte in gostilniške predmete iz prve polovice 20. stoletja. Etnološka zbirka je povezana s pripravo hrane in pijač ter opremo prostorov: vključuje posodje, pribor, steklovino, glinene in vezene izdelke. Takšna vsebina približa vsakdan nekdanjih prebivalcev bolj neposredno kot sama letnica na pročelju. Ob preverbi 7. oktobra 2026 je namenska stran Pr' Petrovc izrecno navajala, da je muzej trenutno zaprt; muzejski ogled zato ni samoumeven del obiska.
Arheološke zgodbe, povezane s Petrovčevo hišo
Opis arheološke zbirke povezuje Cerklje z najdišči v Šmartnem in na Krvavcu. Med predstavljenimi predmeti so novci, sponke in uhani, povezani z nekdanjimi potmi in grobišči. Posebno zanimivi so železni žebljički, ki so odpadli iz podplatov rimskih čevljev. Takšne drobne najdbe pripovedujejo o poti ljudi skozi pokrajino, ne le o pomembnih stavbah ali imenih vladarjev.
Vir opisuje rimsko cesto med Šmartnem in Poženkom kot del povezave od Emone prek območja današnjih Gameljn, Skaručne, Polja in Utika proti Šenčurju in Kranju, rimskemu Karniju. Med odkritimi predmeti posebej izpostavlja bronasto spono v podobi dveh konjičkov s konca 6. oziroma začetka 7. stoletja, najstarejša novca cesarja Tiberija in polmesečasti uhan iz 10. stoletja. Ti primeri pokažejo, da predstavljena dediščina obsega več obdobij in različne načine uporabe prostora.
Hribarjeva vila in nekdanja poletna rezidenca
Ivan Hribar je leta 1886 kupil tedanjo Lukeževo hišo in jo uredil za poletno bivališče. Zgodovinski pregled Zavoda za turizem Cerklje pri stavbi poudarja klasicistične okenske okvire in bogato okrašeno leseno pročelje. Med posebnostmi nekdanjega bivanja navaja tudi nadometno električno napeljavo, ki jo je leta 1924 po gradnji elektrarne izvedel Čimžarjev Fredi, priseljenec iz Amerike.
Namenska stran vile predstavlja zgodovino Hribarja kot župana, diplomata in gospodarstvenika ter razstavne vsebine o njegovi poletni rezidenci, arheološki dediščini Cerkelj in slovenski osamosvojitvi. Lokacijo navaja na Trgu Davorina Jenka 10. Leseni detajli, ohranjeni bivalni prostori in vrt so pomemben del njene predstavitve, zato ogled ni omejen na biografijo enega človeka, temveč vključuje tudi zgodovino hiše in njene okolice.
Viri: Zavod za turizem Cerklje — zgodovina ↗ · Zavod za turizem Cerklje — Hribarjeva vila ↗
Borštnikova rojstna hiša in pot v gledališče
Ignacij Borštnik se je v Cerkljah rodil 1. julija 1858 in tu obiskoval osnovno šolo. Leta 1882 se je v Ljubljani pridružil Dramatičnemu društvu, pozneje pa se izpopolnjeval v dramski šoli na Dunaju. Po vrnitvi leta 1886 je vodil dramsko šolo in pripravljal predstave. Ob odprtju Deželnega gledališča leta 1892 je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Cerkljanska rojstna hiša tako predstavlja začetno točko življenjske poti, ki je vodila na več gledaliških odrov.
Borštnik je pozneje ustvarjal v Zagrebu in gostoval v Ljubljani. Med njegovimi vlogami so bili Hamlet, Tartuffe, Rihard III. in Cankarjev Kantor iz Kralja na Betajnovi. Uporabljal je tudi psevdonim Gorazd. Turistični zavod njegovo delo povezuje z razvojem realističnega in naturalističnega gledališča ter navaja več kot 400 vlog v obdobju med letoma 1882 in 1919. Poleg igranja in režije se je ukvarjal s pisanjem iger, prevajanjem, filmom in poezijo. Umrl je 23. septembra 1919.
Pri obnovi njegove rojstne hiše je družina sorodnika Tomaža Novaka ohranila izvirne tlake, stenske poslikave, stavbno pohištvo in elemente za ogrevanje. Razstavni panoji v zgornjem nadstropju predstavljajo igralčevo življenje in delo, sama hiša pa tudi nekdanjo bivalno kulturo. Na pročelju je spominska plošča. Ob preverbi uradne predstavitve je bil ogled možen po predhodnem dogovoru z Danijelom Novakom na številki 051 860 107 ali po e-pošti dnovak52@gmail.com.
Spominski park ob Hribarjevi hiši
Obnovljeni spominski park so odprli 23. septembra 1999 ob občinskem prazniku. Takrat so postavili prvi kip, posvečen Ignaciju Borštniku. Park ob Hribarjevi hiši je zato primeren naslednji postanek po predstavitvi vile in Borštnikove domačije. Njegova vsebina se navezuje na posameznike, ki so vplivali na razvoj kraja in slovensko kulturo, in ni zgolj okrasna zelena površina.
Namenska turistična stran ob preverbi predstavlja šest doprsnih kipov: poleg Borštnika še Janeza Čebulja, Franceta Barleta, Janeza Mežana, Andreja Vavkna in Franceta Kimovca. Njihova imena sestavljajo kulturni spomin Cerkelj. Spomenike lahko vključite v sprehod po središču, pri katerem si stavbe in osebnosti sledijo na različnih postankih: Hribarjeva vila predstavlja poletno bivališče, Borštnikova hiša igralčevo rojstno okolje, park pa skupen prostor spomina na več ustvarjalcev.
Cerkev Marijinega vnebovzetja
Župnijska predstavitev nastanek sedanje cerkvene ladje umešča v leto 1777, posvetitev pa v leto 1783. Načrte domnevno pripisuje Leopoldu Hoferju. Sedanji prezbiterij so prizidali v letih 1818 in 1819. Stavba združuje poznobaročno razgibanost s strožjimi oblikami baročnega klasicizma; štiri visoke kapele, oltarne niše in zvonik so sestavni deli te zasnove. Pred sedanjo stavbo je tu stala starejša cerkev, okoli katere je nastalo obrambno obzidje s štirimi stolpi in jarkom, pozneje odstranjeno v 19. stoletju.
Iz srednjeveške opreme je ohranjen osmerokotni gotski krstni kamen iz 13. ali 14. stoletja, ki danes stoji pred vhodom na pokopališče. Med umetniškimi deli v cerkvi je Layerjeva podoba Marijinega vnebovzetja iz leta 1790. Matija Koželj je leta 1889 naslikal marijanski ciklus v kupoli prezbiterija, Ivan Franke pa je leta 1872 v Benetkah izdelal križev pot. Obisk notranjosti zato odpre pregled različnih obdobij opreme, ne zgolj časa gradnje cerkve.
Tudi novejša zgodovina je pustila razpoznavne posege. Franc Jenko je leta 1940 v starejšo orgelsko omaro postavil nove orgle po zasnovi Franceta Kimovca, čigar doprsni kip je v krajevnem spominskem parku. Leta 1954 so pred vhodi nastale tri lope po načrtih Jožeta Plečnika. Cerkljansko pokopališče so po njegovem načrtu preuredili že leta 1938; pred mrliško vežico je zasnoval nadstrešek, namenjen zaščiti freske Poslednje sodbe. To so ločeni posegi z različnima letnicama, ki jih med sprehodom lahko povežete z zunanjim ogledom cerkvenega območja.
Kolesarske poti z izhodiščem v Cerkljah
Pred Petrovčevo hišo je informacijska tabla z zemljevidom občinskih kolesarskih poti. Turistični zavod predstavlja osem označenih tras, med katerimi so krajše nižinske povezave in zahtevnejši vzponi. Število se nanaša na predstavljene poti po občini, ne na osem mestnih kolesarskih stez. Za vsako je objavljena povezava do zemljevida oziroma sledi GPX, kar omogoča natančnejši pregled izbrane trase.
Kratka pot Cerklje–Brnik–Cerklje je dolga 6,1 kilometra. Vodi do Zgornjega Brnika in se po poljskih poteh skozi Vašco vrne v Cerklje. Daljša nižinska povezava proti Adergasu meri 10,6 kilometra in vključuje Vašco, Velesovo, Trato pri Velesovem ter Češnjevek. Na tej poti so med predstavljenimi postanki nekdanji samostan v Adergasu, cerkev svete Marjete na Trati in ribniki Češnjevek. Te znamenitosti so v drugih naseljih, zato je pot razširitev cerkljanskega obiska.
Za zahtevnejši dan je v turističnem seznamu trasa proti planini Jezerca, dolga 27,2 kilometra s 1020 metri višinske razlike. Iz Cerkelj vodi mimo Dvorij in Grada skozi Stiško vas ter Ambrož pod Krvavcem, vrnitev pa je po isti poti. Vzpon proti Štefanji Gori meri 10,4 kilometra in ima navedeno višinsko razliko 319 metrov. Konča se pri Mežnarju pod cerkvijo svetega Štefana. Razlika med temi trasami in kratko brniško povezavo je dovolj velika, da izberete izlet po svoji pripravljenosti, podlagi in aktualnih razmerah.
TIC, vodeni ogledi in načrtovanje obiska
Turističnoinformacijski center je v Petrovčevi hiši na Krvavški cesti 1b, nasproti Osnovne šole Davorina Jenka. Ob preverbi 7. oktobra 2026 je uradna stran navajala odprtje od torka do petka med 9. in 17. uro ter ob sobotah med 9. in 14. uro; ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih je zaprt. Zaradi navedene reorganizacije dela so mogoča odstopanja. Telefonski številki sta 051 387 373 in 04 281 58 22, e-pošta pa info@visitcerklje.si.
V TIC so na voljo brezplačni katalogi za spoznavanje kulturne dediščine in aktivnosti v okolici ter kotiček z lokalnimi izdelki domače in umetnostne obrti. Lokalno turistično vodenje je po uradnem opisu mogoče po vnaprejšnjem dogovoru. Namenska stran Hribarjeve vile je ob preverbi oglede navajala ob četrtkih ob 16.30 in sobotah ob 9.30, medtem ko splošni zgodovinski pregled še vsebuje navedbo o nemožnosti ogleda. Za prijavo zato uporabite namensko predstavitev vile in kontakt zavoda. Zaprtje muzeja Pr' Petrovc pa je izrecno navedeno tudi na namenski muzejski in kontaktni strani TIC.
Viri: Zavod za turizem Cerklje — Pr Petrovc ↗ · Zavod za turizem Cerklje — Hribarjeva vila ↗ · Zavod za turizem Cerklje — vodeni ogledi ↗ · Zavod za turizem Cerklje — TIC in kontakti ↗