
Pšata pri Cerkljah: izvir, ribogojnica in vaška dediščina
Pšata pri Cerkljah na Gorenjskem je vas ob izviru istoimenske reke, s cerkvijo svete Marije Magdalene in ribogojnico.
Izvir pod Grajskim hribom
Pšata izvira na stiku Grajskega hriba in vršaja potoka Reka. Brošura Vodne poti Kamniško-Savinjskih Alp pojasnjuje, da je Reka nanesla material iz Brezovškega, Srednjega in Lukenjskega grabna ter oblikovala oviro, zaradi katere se vodotoka pri izviru ne združita. Pšata zato najprej teče ob robu gorovja in ravnine; Reka in drugi pritoki se ji pridružijo pozneje.
Na njeno smer vplivajo tudi vršaji Kokre in Save na zahodu ter Kamniške Bistrice na vzhodu. Pretok močno niha, ob večjih vodah pa se pod bregom odprejo dodatni izviri. Ob glavnem izviru je klop. Po opisu iz leta 2023 dostop vodi čez dvorišče kmetije; to ni navedba stalno odprtega javnega prehoda. Ista brošura zaradi mikrobioloških analiz odsvetuje pitje izvirske vode.
Viri: Marko Slapnik: Vodne poti Kamniško-Savinjskih Alp, marec 2023, strani 14–15 ↗
Cerkev nad vasjo in kmečka stavbna dediščina
Na vzpetini severno od vasi stoji cerkev svete Marije Magdalene, obdana s cerkvenim obzidjem. Sedanjo baročno stavbo so leta 1738 postavili na mestu starejše. Enoladijsko notranjščino pokriva banjasti obok, prezbiterij je poligonalen, zvonik pa stoji na severni strani. Oprema sega v osemnajsto in devetnajsto stoletje; register stranski oltar povezuje s P. Janežičem in letom 1767.
Zahodno od vaškega jedra, južno od potoka in ceste, je hiša Pšata 5 iz osemnajstega stoletja. Nadstropno kmečko stavbo zaznamujejo zatrepne rozete, polkrožni kamniti portal s sklepnikom ter kamniti okenski okvirji s kovanimi mrežami. Na domačiji Pr Jakobč pri številki 16 so evidentirana gospodarska poslopja iz devetnajstega stoletja: leseni delno podprti objekt s hlevom in senikom ter ločeni svinjaki. Pred hišo je vodnjak na črpalko. Na zahodnem robu vasi ob hiši 25 stoji še Golobovo znamenje, lesen križ z barvanim lesenim korpusom iz devetnajstega ali začetka dvajsetega stoletja.
Viri: RNPD: Pšata pri Cerkljah, cerkev svete Marije Magdalene ↗ · RNPD: hiša Pšata 5 ↗ · RNPD: gospodarska poslopja domačije Pšata 16 ↗ · RNPD: Golobovo znamenje ↗
Pischat, Glavarjev popis in knjiga o domačinih
Jožef Pavlič v predstavitvi knjige Ob izviru Pšate prvo omembo vasi postavlja v leto 1238: ime Pischat je zapisano v ustanovni listini velesovskega samostana. Med zgodovinskimi oporami njegovega raziskovanja je tudi Status animarum, v katerem je Peter Pavel Glavar leta 1754 podrobno popisal Pšačane. Graditelj cerkve iz leta 1738 je bil po tej predstavitvi Glavarjev oče, baron Peter Jakob de Testaferrata.
Knjiga ne obravnava samo cerkvene preteklosti. Avtor je povezal dokumentacijo domačina Nandeta Podjeda, cerkveno kroniko in pripovedi starejših vaščanov. Lucija Jenko je prispevala ženitovanjske običaje in z njimi povezane pesmi, Vida Gerkman spomine na kulturno življenje, Mojca Kepic pa otroške dogodivščine ob reki in njenih mostovih. Med opisanimi navadami so obujanje gregorjevega ter srečanja Pšata–Pšata z istoimensko vasjo pri izlivu reke. Decembra 2023 predstavljena knjiga obsega skoraj 220 strani z dokumentarnimi in drugimi fotografijami.
Viri: Jožef Pavlič: Ob izviru Pšate, predstavitev knjige, Občina Cerklje, 12.12.2023 ↗
Ribogojnica ob izviru
Ribogojnica Vodomec na naslovu Pšata 31 izkorišča izvirsko vodo, katere temperatura je po navedbi upravljavca približno deset stopinj Celzija. Takšna stalnost zagotavlja ugodne razmere za ikre in mladice. Podjetje opisuje vališče s kalifornijskimi valilniki in Zugerjevimi kozarci, 120 rotacijskih bazenov, dva betonska ter trinajst plastičnih koritastih bazenov.
Objavljena zmogljivost vališča je pet do šest milijonov iker letno; gre za navedbo upravljavca, ne za podatek o dejansko doseženi letni proizvodnji. Prodajni program zajema ikre, zarod, mladice in plemenske ribe. Sodelovanje z Biotehniško fakulteto vključuje študentsko prakso ter praktično delo pri diplomskih nalogah.
Viri: Vodomec: Ribogojnica Pšata, predstavitev upravljavca ↗
Od fakultetnega objekta do zasebnega upravljanja
Turistični zavod sedanjo zasnovo ribogojnice povezuje z letom 1988. Takrat je ljubljanska Biotehniška fakulteta postavila sodoben selekcijski objekt za vzrejo postrvi. Od leta 2000 jo upravlja zasebno podjetje. Pedagoške in raziskovalne dejavnosti fakultete so se ob vzreji nadaljevale, zato je objekt v uradni predstavitvi opisan tudi kot prostor strokovnega sodelovanja med gojitelji rib in univerzitetnim okoljem.