Šmartno pri Cerkljah: rimska cesta, Milharjev hrib in arheološke najdbe
Šmartno v občini Cerklje na Gorenjskem povezuje cerkev svetega Martina s sledmi poselitve ob Pšati. Predstavitev po primarnih virih opisuje Milharjev hrib, rimsko cesto in izkopavanja pri Premuzarjevi kmetiji.
Šmartno v cerkljanski občini
Šmartno je naselje v občini Cerklje na Gorenjskem. Zavod za turizem Cerklje ga v občinski predstavitvi navaja tudi med vaškimi skupnostmi. Njegova zgodovina je tesno povezana s poselitvijo krajine ob Pšati, kjer so arheološke raziskave odkrile sledi več časovnih obdobij. Ime vasi izhaja iz svetega Martina, zavetnika vaške cerkve.
Namenski muzejski opis med kraji stare poselitve ob Pšati Šmartnemu namenja posebno mesto. Na Milharjevem hribu navaja prazgodovinska grobišča iz pozne bronaste dobe, daljši odsek rimske ceste in podeželsko rimsko grobišče. Najdbe iz Šmartnega so predstavljene v arheološkem okviru Petrovčeve hiše v Cerkljah, ki je ločen kraj.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: občina in vaške skupnosti ↗ · Zavod za turizem Cerklje: Petrovčeva hiša, namenski arheološki opis Šmartnega ↗
Izkopavanja pri nekdanji Premuzarjevi kmetiji
Občinsko glasilo Novice izpod Krvavca je septembra 2006 objavilo poročilo Simona Šubica o zaščitnih izkopavanjih na območju nekdanje Premuzarjeve kmetije. Raziskave so potekale ob Pšati, na trasi dovozne poti do zemljišča predvidene gradnje Vasi brez ovir Šmartno. Izvajalo jih je podjetje Magelan iz Kranja pod okriljem kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Poročilo opisuje najprej odkrite sledi poselitve iz sedmega in osmega stoletja. Pod njimi sta bila objekta iz stare železne oziroma pozne bronaste dobe, umeščena v čas od desetega do osmega stoletja pred našim štetjem. Nadaljnje raziskave so odkrile še rimsko cesto, grobove in ostanke rimske podeželske hiše.
Vodja izkopavanj Draško Josipovič je v istem zapisu spomnil na žarni grob iz osmega stoletja pred našim štetjem, najden na Milharjevem hribu leta 1968. Pri cerkvi svetega Martina so bili odkriti tudi staroslovenski grobovi iz devetega in desetega stoletja. Sondiranje Premuzarjevega zemljišča je pred obsežnejšimi izkopavanji potrdilo možnost stare poselitve.
V drugi polovici avgusta 2006 so raziskovalci po poročilu odkrili še šest žganih grobov in en skeletni grob. V enem izmed žganih grobov je bil novec iz prvega stoletja. Poročilo opisuje tudi tri prazgodovinske grobove, poškodovane zaradi nekdanjega oranja. Ti podatki prikazujejo takratno fazo raziskav, zato niso skupni končni seštevek vseh pozneje raziskanih grobov.
Rimska cesta med Šmartnem in Poženikom
Turistični muzejski opis povezuje vaški odsek med Šmartnem in Poženikom z daljšo rimsko potjo iz Emone proti Kranju oziroma Karniju. Trasa je prečkala Savo ter nadaljevala skozi Gameljne, Šmartno pod Šmarno goro, Skaručno, Polje, Utik in Lahovče. Nato je prek Šmartnega pri Cerkljah in Šenčurja dosegla Kranj.
Opis navaja, da je bila cesta zgrajena pred približno dva tisoč leti in uporabljana skoraj tisočletje. Na njej so našli številne železne žebljičke, odpadle iz podplatov rimskih čevljev. Poročilo iz leta 2006 izpostavi tudi rimski novec iz prvega stoletja in polmesečasti uhan tetlaškega tipa iz desetega stoletja, najden na isti trasi.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: Petrovčeva hiša, namenski arheološki opis Šmartnega ↗ · Novice izpod Krvavca, september 2006: Simon Šubic, Presenetljiva arheološka odkritja, fizična stran 4 ↗
Majhni predmeti kot sledi dolge poselitve
Med posebej zanimivimi najdbami muzejska predstavitev opisuje bronasto spono v podobi dveh konjičkov s konca šestega ali začetka sedmega stoletja. Uporabljali so jo pri zapenjanju pasov in jermenov oziroma obešanju drobnih predmetov. Najstarejša tam navedena predmeta sta bronasta novca cesarja Tiberija, ki je vladal od leta 14 do 37 po Kristusu.
Občinski članek iz leta 2006 našteva tudi keramično vretence, bronasto iglo s stožčasto glavo in tordiranim vratom, bronasto zapestnico ter ostanke fibul. Posebej omenja rimsko železno puščično ost, modre steklene jagode z belimi vložki in bronasti rimski ključ. Pri staroslovenskem objektu je bila najdena keramika, okrašena z valovnico.
Poročilo najdbe umešča v arheološko obdelavo Gorenjskega muzeja in napoveduje njihovo predstavitev v občinskem muzeju v Cerkljah. Novejši namenski opis Petrovčeve hiše vsebuje arheološko zbirko s predmeti z rimskih poti in grobišč, med njimi novci, sponkami in uhani. Na isti strani je objavljeno obvestilo, da je muzej trenutno zaprt; obiski zato niso predstavljeni kot potrjena storitev.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: Petrovčeva hiša, namenski arheološki opis Šmartnega ↗ · Novice izpod Krvavca, september 2006: Simon Šubic, Presenetljiva arheološka odkritja, fizična stran 4 ↗