Prelože pri Lokvi: štirna Na placi in izročilo
Prelože pri Lokvi so vas zaprtih kamnitih domačij. Spoznajte zgodovino preskrbe z vodo in zapisane pripovedi o kresnicah.
Kraška vas v krajevni skupnosti Lokev
Prelože pri Lokvi skupaj z Lokvijo sestavljajo Krajevno skupnost Lokev v občini Sežana.
Viri: Krajevna skupnost Lokev: krajevna skupnost zajema Lokev in Prelože ↗
Zaprte domačije, kapelici in štirna Na placi
Register kulturne dediščine opisuje manjšo gručasto vas z večinoma zaprtimi domačijami iz 19. stoletja. Enonadstropna poslopja so sezidana iz apnenca in pokrita s korci. Na njih so ohranjeni kamnoseški detajli.
Kapelica sv. Jurija je zidano znamenje z nišo, ki jo zapirajo kovana vratca. Dvokapno streho prekriva skrilj, nad njo je kamnit križ. Podoba v niši predstavlja svetega Jurija. Kapelico Matere božje so leta 1896 postavili preloški fantje. Njena niša ima zastekljena vratca, streha pa je krita s skrlami. Kamnit križ zanjo so prinesli s tržaškega pokopališča pri sv. Ani.
Komunska štirna Na placi ima trebušast kamnit oklep iz enega kosa. Stoji na tridelni kamniti stopnici, odprtino varuje deljeni pokrov. Proti vasi je obrnjena letnica 1903. Register gradnjo vodnjaka z deželno podporo umešča med letoma 1902 in 1903.
Viri: RNPD EŠD 15992: vas Prelože pri Lokvi ↗ · RNPD EŠD 23449: kapelica sv. Jurija ↗ · RNPD EŠD 23450: kapelica Matere božje ↗ · RNPD EŠD 31199: komunska štirna Na placi ↗
Kako je voda pritekala v vaški vodnjak
Zgodovinarka Aneja Rože Kravanja je v prispevku za krajevno skupnost leta 2025 raziskala nekdanjo oskrbo Prelož z vodo. Pred javnim vodnjakom so imele tri kale in štiri zasebne vodnjake; slednji so nosili letnice 1891, 1893 in 1898. Po izročilu, ki ga navaja avtorica, so v suši hodili k izvirom pod Velikim Gradiščem, v hudih sušah tudi do Reke.
Deželni zbor je 20. decembra 1902 lokavskemu županstvu odobril šeststo kron podpore. Cisterna novega vodnjaka je bila kockasta, s prostornino 216 kubičnih metrov. Pri zajemanju deževnice so uporabili kovinske žlebove na kamnitih konzolah sosednje hiše. Pred vtokom v cisterno je voda šla skozi peščeni filter, imenovan cedilnik.
Domačinke so vodo dvigovale z vedri; temu so pravile kalanje. Po razlagi zgodovinarke je bil do novega lokavskega vodnjaka leta 1911 preloški najsodobnejši komunski vodnjak v tedanji občini. Po pripovedovanju starejših domačinov je bil prostor ob njem še po drugi svetovni vojni kraj dogovarjanja o robotah: skupnem urejanju poti, odstranjevanju snega in skrbi za vodne zbiralnike.
Viri: Aneja Rože Kravanja: Preloški vodnjak, KS Lokev,8.7.2025 ↗
Čokov zapis o Kresu
Boris Čok je leta 2011 v reviji Studia mythologica Slavica objavil pričevanje o Kresu, povezano s Preložami. Opiral se je na pripovedi svoje babice Olge Ban in drugih domačink. V njihovem izročilu je Kres povezan z ognjem, svetlobo in bliskanjem. Avtor posebej razlikuje med tem likom in kresnikom, o katerem v Preložah in Lokvi ni našel pripovedi.
Iz otroštva opisuje babičino ravnanje pred neurjem: na borjaču je obrnila trinožni molzni stolček in z vzklikanjem skušala odvrniti strelo ter točo. Gre za zapis verovanja. Čok poroča tudi o velikem kresu nad vasjo in manjših, ki jih je preskakovala mladina. Praprot so zatikali ob vrata, na okna pa cvetlice in vejice mokovca.
Po zbranih pripovedih so na kresni večer po štiri dekleta, imenovana kresnice, hodila od hiše do hiše. Ob spremljavi piskača ali orgličarja so pela in dobivala darove. Venčki in pajčolani iz ivanjščic so jim zakrivali obraze. Avtor to obliko obhoda umešča v čas do konca prve svetovne vojne.
Viri: Boris Čok: Pričevanje o bogu Kresu: Prelože pri Lokvi, Studia mythologica Slavica 14(2011),379–380 ↗
Steljeraja na muzejskem posnetku
Slovenski etnografski muzej v avdiovizualnem izboru razstave Med naravo in kulturo predstavlja steljerajo iz Prelož. Posnetek je leta 2006 naredil Boris Poropat. Francka Mljač na njem pokosi suho travo, pograbi listje v posebne koše in jih naloži na traktor. Izvirno gradivo na nosilcu Hi8 po muzejskem popisu hrani snemalec.
Izhodišče proti Vročam in Kokoši
Planinsko društvo Sežana je v opisu pohoda leta 2025 Prelože vključilo v pot iz Lokve proti izviru Vroče na Velikem Gradišču, od tam po grebenu do koče na Jermancu. Vas je tako vmesna točka tega planinskega pristopa proti Kokoši. Navedba opisuje traso objavljenega pohoda, ne današnjega urnika ali organiziranega vodenja.
Viri: Planinsko društvo Sežana: opis poti pohoda Gremo peš na Kokoš, občinska objava 11.8.2025 ↗