Pšenična Polica: domačija iz leta 1844, Vombergar in kolesarska pot
Pšenična Polica v občini Cerklje na Gorenjskem ohranja evidentirano domačijo iz devetnajstega stoletja, znana pa je tudi kot rojstni kraj dramatika Jožeta Vombergarja.
Portal z letnico 1844
Domačija pri hišni številki 4 je v registru kulturne dediščine evidentirana kot primer kmečke stavbne dediščine. Njena nadstropna zidana hiša ima okrašeno fasado s pilastri. Kamniti portal nosi letnico 1844, vhod pa zapirajo rezljana vrata. Na oknih so kovane mreže, v pritličju pa so še prepoznavne delno zazidane arkade. K domačiji spada tudi zidano gospodarsko poslopje z lesenim podom.
Ločeno je v registru vpisano razpelo zahodno od vasi. Leseni križ z barvanim lesenim Kristusovim korpusom je umeščen v devetnajsto ali prvo polovico dvajsetega stoletja. Tako sta med evidentiranimi vaškimi objekti zastopani gospodarska in sakralna dediščina.
Viri: RNPD: domačija Pšenična Polica 4 ↗ · RNPD: razpelo zahodno od Pšenične Police ↗
Pri Robasu, Pri Beleharju in Pri Karunu
Knjižica Kako se pri vas reče? iz maja 2015 ohranja narečne in delno poknjižene oblike starih hišnih imen. Zbrala in uredila sta jo Klemen Klinar in Urška Železnikar. Za Pšenično Polico preglednica primerja hišne številke, zapise franciscejskega katastra iz leta 1827, status animarum župnije Cerklje iz obdobja 1768–1903 ter poimenovanja, ki so jih poznali domačini.
Pri hiši 4 je zapisano ime Pri Robasu, pri številki 3 Pri Beleharju, pri številki 7 Pri Pogačarju in pri številki 14 Pri Karunu. V katastru so bila ustrezna imena zapisana kot Robass, Bellechar, Pogatscher in Karun. Zbirka poleg takrat uporabljanih imen vsebuje tudi zgodovinske zapise domačij brez navedene nove hišne številke, med njimi Robasovo in Beleharjevo Kajžo.
Pri nastanku zbirke so raziskovanje arhivskih listin dopolnili pogovori s starejšimi domačini in srečanja s krajani. Zapisi zato ne prinašajo samo uradnih številk, temveč tudi vaško poimenovanje, ki je lahko preživelo menjavanje lastnikov in priimkov.
Požar 18. aprila 1880
Kronika cerkljanskega gasilskega društva med velikimi požari v okoliških vaseh posebej navaja Pšenično Polico in datum 18. april 1880. Opira se na Zgodovino cerkljanske fare Ivana Lavrenčiča iz leta 1890. Ti požari so bili med povodi za organizirano gasilstvo v Cerkljah, kjer so društvo ustanovili leta 1892.
Viri: PGD Cerklje: zgodovina društva, kronika Marjana Luskovca ↗
Rojstni kraj dramatika Jožeta Vombergarja
V Pšenični Polici se je 16. februarja 1902 rodil dramatik Jože oziroma Joža Vombergar. Osnovno šolo je obiskoval v Cerkljah in Kamniku, nato klasično gimnazijo v Šentvidu ter študiral pravo v Ljubljani. Že kot dijak je igral in režiral na šoli in na prosvetnem odru v Cerkljah. Pozneje so njegove ljudske igre dosegle društvene in poklicne odre.
Med njegovimi odrskimi deli sta kmečka komedija Voda in satirična veseloigra Zlato tele. Slovenski biografski leksikon ga predstavlja tudi kot prvega slovenskega pisca radijskih iger. Sveti trije kralji so bili po njem prvič predvajani prvega januarja 1935; istega leta je nastala Zakleta Veronika. Med letoma 1935 in 1941 je radio izvajal njegov cikel Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake in njegovih.
Leta 1945 je odšel prek Koroške in Italije v Argentino. V Buenos Airesu je delal na železnici do upokojitve leta 1968; tam je leta 1980 tudi umrl.
Nižinski kolesarski krog skozi vas
Uradna kolesarska pot številka 2 v občini Cerklje vodi tudi skozi Pšenično Polico. Začne se v Cerkljah in nadaljuje proti Zalogu in Lahovčam, nato v smeri Vodic. Za koncem letališke steze preide na makadam ter obide letališče Jožeta Pučnika. Vrne se prek Praprotne Police, Trate pri Velesovem in Češnjevka do Cerkelj.
Turistični zavod za celotni krog navaja 23,3 kilometra. Najnižji del je v Lahovčah na 354 metrih, najvišji med Praprotno Polico in Češnjevkom na 423 metrih. Na spletni predstavitvi sta povezavi do zemljevida in trase GPX v aplikaciji Slovenia Outdoor. Med ogledi ob krogu so ribnik Lahovče, letališče, grad Strmol ter cerkve v Zalogu, Lahovčah in Češnjevku.