Šenturška Gora: cerkev sv. Urha, Simon Robič in vaško jedro
Šenturška Gora je naselje v občini Cerklje na Gorenjskem.
Jedro na grebenu
Gručasto jedro razložene vasi leži v južnem predgorju Krvavca med Apnom in Sidražem. Oblikovano je na izstopajočem grebenu, ki ga zaključujejo župnišče, cerkev in pokopališče. V registrskem opisu vaškega jedra je navedena prva omemba kraja leta 1368. Stavbni fond sestavljajo zidane nadstropne stanovanjske in gospodarske stavbe ter znamenja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Vaško jedro (EŠD 9421) ↗
Cerkev sv. Urha
Cerkev sv. Urha stoji jugozahodno od vasi. V osnovi srednjeveška stavba je bila leta 1764 prezidana. Samostojni zvonik je pred vzhodnim pročeljem, prezbiterij pa na zahodni strani. Notranjo poslikavo je leta 1920 izdelal Simon Ogrin. Oprema je iz devetnajstega stoletja. Okolico cerkve register obravnava tudi kot arheološko najdišče s sledovi prazgodovinske poselitve: omenja antropogene terase in posamične najdbe iz starejše literature botanika in župnika Simona Robiča.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Cerkev sv. Urha (EŠD 2487) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Arheološko najdišče ob cerkvi sv. Urha (EŠD 24514) ↗
Župnišče in Simon Robič
Župnišče Šenturška Gora 2 stoji vzhodno ob cerkvi. Zidana podkletena enonadstropna stavba je pribrežna in pravokotnega tlorisa. Ima štirikapno streho in triosno klasicistično vhodno fasado. Zahodno od vhoda je spominska plošča naravoslovcu in župniku Simonu Robiču, ki je tu deloval triindvajset let. Njegov kamniti historicistični nagrobnik stoji ob zidu pri stranskem vhodu na vzhodnem delu pokopališča. Robič je med službovanjem v kraju umrl leta 1897; nagrobnik je delo kamnoseka Jegliča iz Kranja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Župnišče (EŠD 28855) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Grob in nagrobnik Simona Robiča (EŠD 10163) ↗
Pokopališče in družinski grobovi
Pokopališče okoli cerkve je iz devetnajstega stoletja. Leži na pomolu na jugozahodnem robu naselja, obdano je s kamnitim zidom in vhodnim portalom ter ohranja nekaj historicističnih nagrobnikov. V družinskem grobu Koritnikovih na južnem delu ob obzidju je pokopan Franc Anžič, borec Kokrškega odreda, padel leta 1943. Nagrobnik ima relief Marije pod križem. V družinskem grobu Dobovškovih je pokopan kurir karavle G-29 Franc Dobovšek. Na nagrobniku je zapisan tudi Mihael Grobovšek, vendar register izrecno pojasni, da je leta 1942 padel pod Storžičem in je tam tudi pokopan. V grobu Avžvakarjevih pa je pokopan kmet Mihael Dobovšek, ki je bil 3. oktobra 1944 skupaj s sinom partizanom ubit v domači hiši v Sidražu.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Pokopališče (EŠD 10160) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Grob Franca Anžiča (EŠD 10162) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Grob Franca Dobovška (EŠD 10164) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Družinski grob Avžvakarjevih (EŠD 10161) ↗
Spominski plošči na šolski stavbi
Na stavbi osnovne šole pri številki 18 južno od naselja sta dokumentirani dve plošči iz leta 1965. Plošča na južni vhodni steni govori o poimenovanju šole po Vojimiru Jurkoviču - Jurku, komisarju tretje kranjske čete Gorenjskega odreda. Odkrita je bila 23. maja 1965. Druga plošča na fasadi je posvečena komandantu Francu Šolarju - Tršu in petim kurirjem karavle G-21, padlim leta 1944. Prva plošča spominja na Jurkoviča, ki je padel na Ambrožu pod Krvavcem; tega dogodka ne umešča v Šenturško Goro.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Spominska plošča Vojimiru Jurkoviču-Jurku (EŠD 13071) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Spominska plošča padlim kurirjem karavle G-21 (EŠD 10165) ↗
Leseni pod in vaška znamenja
V severnem delu vasi stoji pod domačije Šenturška Gora 1, severno ob poti k cerkvi. Poslopje iz devetnajstega stoletja ima v celoti leseno konstrukcijo na kamnitih temeljih. Drži se ga zidani hlev z dvokapno streho. Ob vaški cesti sredi naselja, pri vodnjaku, stoji leseno razpelo. Njegova ovalna lesena streha je krita s pločevino, korpus pa je lesen in polikromiran, datiran na prelom devetnajstega ter dvajsetega stoletja. Podobno razpelo je pred hišo pri številki 19 na vzhodnem robu gručastega jedra. Razpelo pri številki 24 zahodno od jedra ima poleg polikromiranega korpusa tudi bogato ornamentirano polnilo med krakoma križa. Ob severnem vstopu v vas je baročno slopno znamenje s piramidasto streho in malimi polkrožnimi nišami; spodnji del je bil prezidan v drugi polovici dvajsetega stoletja.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Pod na domačiji Šenturška Gora 1 (EŠD 21788) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Razpelo sredi vasi (EŠD 20542) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Razpelo pred hišo Šenturška Gora 19 (EŠD 20543) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Razpelo pri hiši Šenturška Gora 24 (EŠD 20545) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Slopno znamenje na začetku vasi (EŠD 20544) ↗
Straža in arheološko območje Gradišče
Jugozahodno od jedra leži plitvi grič Straža. Register tam navaja sledove poznorimske poselitve, umetno preoblikovano pobočje in naključno najdbo bronastega zvončka. Drugačno stopnjo dokazljivosti ima območje Gradišče nad zaključkom potoka Doblič: opredeljeno je kot območje povečanega arheološkega potenciala zaradi izravnanega vrha grebena in ledinskega imena. To ni navedba že raziskanega naselja ali dokaz datuma nastanka današnje vasi.
Viri: Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Arheološko najdišče Straža (EŠD 29371) ↗ · Register nepremične kulturne dediščine: Šenturška Gora - Arheološko območje Gradišče (EŠD 29372) ↗