
Šmihel pod Nanosom: gradišče, rimsko orožje in vaška cerkev
Šmihel pod Nanosom leži pod vzhodnim pobočjem Nanosa, severno od ceste Razdrto–Postojna. Nad obcestno vasjo je prazgodovinsko gradišče, znano tudi po najdbi rimskega orožja; cerkvi sv. Mihaela in sv. Jurija stojita na različnih koncih naselja.
Vas ob cesti in dve cerkvi
Šmihel je skupaj s cerkvijo omenjen leta 1297. Jedro oblikujejo obcestne, večinoma pritlične domačije s strmimi strehami in tridelno razporeditvijo prostorov. Večina stavbnega fonda je iz 19. in 20. stoletja. Obzidana cerkev sv. Mihaela stoji v severnem delu vasi, zato je ne gre zamenjati s pokopališko cerkvijo južno od naselja.
Sv. Mihael ima v osnovi gotsko zasnovo, današnja cerkev pa je iz 17. stoletja. Zvonik pred vhodom so postavili leta 1743, na portalu je letnica 1744, zakristija pa je iz leta 1853. Prezbiterij je banjasto obokan. Glavni oltar je poznobaročen, stranska oltarja sta iz 17. stoletja.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Orožje z Grada nad Šmihelom
Na platoju severno nad vasjo leži prazgodovinsko gradišče z močnim obrambnim nasipom. Grobišča so bila na severnem pobočju. Arheološko območje je delno raziskano, v registru pa sta poleg prazgodovinske zabeležena tudi zgodnjeantična poselitev in obrambni stolpi.
Okoli leta 1890 so ob severozahodnem robu Grada našli približno 500 železnih predmetov, predvsem orožja. Med njimi so rimski pilumi, težke sulice za metanje, pa meči, konice puščic in izstrelki za katapulte. Raziskava Boštjana Laharnarja iz leta 2023 najdbo razlaga kot sled rimskega napada na gradišče. Zbiranje in obredno sežiganje dela orožja po zmagi ostaja raziskovalčeva hipoteza. Nadzor nad gradiščem povezuje z nadzorom prehoda pri Razdrtem.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗ · Boštjan Laharnar: The end of Grad near Šmihel pod Nanosom, 2023, str. 93–110 ↗
Sv. Jurij in mlin ob Nanoščici
Južno od vasi, sredi pokopališča na nizki vzpetini, stoji cerkev sv. Jurija. Srednjeveško stavbo so obnovili sredi 17. stoletja; letnica 1655 je na slavoloku, loku med ladjo in prezbiterijem. Notranjost ter fasada z vključenim zvonikom sta iz 19. stoletja. Oltar sv. Jurija je iz leta 1811.
Ob potoku Nanoščica jugozahodno od vasi je domačija Šmihel 65, nekdaj samotna kmetija z mlinom. Vhodno lopo podpirajo trije stožčasti kamniti stebri, pod njimi je kamnit tlak. Strma streha ima čope, na dvoriščni fasadi pa je kamnita plošča z letnico 1833.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗