Staje pri Igu: rimski nagrobnik Dedec in kraški kamen
Staje pri Igu imajo posebno rimsko pričo: nagrobnik Dedec je vklesan v živo apnenčasto skalo. Najdemo ga vzhodno od naselja ob gozdni poti, ki povezuje Staje in Kot.
Kaj je posebnega pri nagrobniku Dedec
Nagrobnik je izklesan neposredno v skalo ob vznožju pobočja. Zgornji del oblikuje trikotno čelo z rozeto, napis pod njim pa je slabo berljiv. V primerjavi s kamni, prestavljenimi v poznejše zidove ali zbirke, je Dedec ostal v naravni skali na kraju nastanka. Vaško jedro zaznamuje tudi podeželska stavbna dediščina. Domačija Staje 19 stoji ob odcepu proti Kotu, njen leseni vhodni portal pa nosi letnico 1864. Stegnjeni dom pod eno zasnovo združuje stanovanjski in gospodarski del; nasproti hiše je ohranjena še klet nekdanje kašče.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine (CC BY 4.0) ↗
Rimski spomin in skrb za kamnito površino
Konservatorsko poročilo nastanek nagrobnika uvršča na konec prvega stoletja. Posvečen je zakoncema Pletorju Lapiju (Pletor Laepius) in Mojoti. Kamnita površina leži v senčnem gozdnem okolju, kjer rast mikroorganizmov otežuje ohranjanje napisa.
Ob konservatorskih raziskavah so strokovnjaki odvzeli vzorce ter izdelali tridimenzionalni posnetek. Odstranjevali so rastje in površino več dni postopoma čistili s paro ter mehkimi krtačami. Zaščitnih sredstev proti mikroorganizmom niso uporabili. Poročilo poudarja spremljanje stanja, saj se lahko v takšnih mikroklimatskih razmerah biološke obloge znova razvijejo.
Viri: ZVKDS: Varstvo spomenikov, poročila 53, Staje, str. 246–247 ↗
Kaj kamnine povedo o okolici Staj
Geološka raziskava iz leta 2018 obravnava majhno dolino jugovzhodno od Staj, kjer so znaki morebitnega starega kamnoloma. Dedec stoji ob vhodu v to dolino. Njeno jugozahodno stran omejuje približno šest metrov visoka skalna stena, zaradi česar je prostor zanimiv tudi za preučevanje pridobivanja kamna.
Raziskovalci so opisali zaporedje spodnjejurskih apnencev, nastalih v nekdanjem plitvem morskem okolju. Posebej so obravnavali razpoke, zapolnjene z drugačnimi usedlinami. Njihove značilnosti lahko pomagajo pri ugotavljanju izvora kamna, uporabljenega v zgodovinskih predmetih ali stavbah.
Rimski izvor domnevnega kamnoloma pri tem ostaja raziskovalno vprašanje. Avtorji opozarjajo, da bi bili lahko sledovi pridobivanja kamna in poti tudi mlajši ter da so za potrditev potrebne arheološke raziskave. Nagrobnik in domnevni kamnolom zato nimata enake stopnje zgodovinske potrjenosti.