Štefanja Gora: cerkev sv. Štefana, pot Pod krošnjami in hišna imena
Štefanjo Goro sestavljata Zgornja in Spodnja Štefanja vas. Nad njima stoji cerkev svetega Štefana, do katere vodijo poti iz doline Adergasa.
Cerkev iz leta 1805 in kamnito vaško korito
Cerkev svetega Štefana je baročna enoladijska stavba iz leta 1805. Zgradili so jo na mestu srednjeveške predhodnice, ki jo državni register povezuje že z dvanajstim stoletjem. Ob cerkvi sta baročni zvonik in obzidje s portalom. Stranska zlata oltarja sodita v sedemnajsto stoletje, glavni pa na konec osemnajstega stoletja.
Poseben vaški objekt je pravokotno kamnito korito iz leta 1940. Na njegovi vzhodni strani stoji steber s trikotno betonsko kapo, okrašeno z betonsko kroglo. Vodovodna pipa je vgrajena v steber, pred koritom pa je lesen podest.
Viri: RNPD: cerkev svetega Štefana na Štefanji Gori ↗ · RNPD: vodno korito na Štefanji Gori ↗
Sledi starejše poselitve na Štefanji gori
Uradna arheološka predstavitev občine na terasah pod cerkvijo navaja sledi bivalne postaje na prostem iz starejše kamene dobe. Odkriti predmeti so bili izdelani iz različnih vrst kamenja. Ista predstavitev uvršča Gradišče na Štefanji gori med naselbine stare železne dobe oziroma halštatskega obdobja, ki je trajalo približno od osmega do četrtega stoletja pred našim štetjem.
Po propadu zahodnega dela rimskega imperija v petem stoletju se je del prebivalstva umikal na skrite in naravno zavarovane lege. Turistični arheološki pregled s tem obdobjem povezuje naselbino okoli cerkve svetega Štefana. Današnjo cerkev umešča zahodno od vasi, na razgledno vzpetino z nadmorsko višino 748 metrov.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: arheološka najdišča, Štefanja Gora ↗
Nedeljski plesi Pri Koštomaju in ime Pri Mežnarju
Knjižica hišnih imen iz leta 2013 povezuje Štefanjo Goro tudi z glasbenim izročilom. Pri Koštomaju, pri hišni številki 4, so živeli muzikantje. Zbrana pripoved opisuje nedeljske plese na lesenem podu ob hiši, na katere so prihajali pari iz okoliških vasi.
Ime Pri Mežnarju je v tabeli zapisano pri številki 28. V franciscejskem katastru iz leta 1827 je bila tam navedena oblika Messnerey, v župnijski knjigi iz leta 1903 pa Mežnarija. Pri hiši 1 je ime Pri Davšeku, pri 2 Pri Cirju in pri 3 Pri Grilcu.
Ob hiši 21 je zbrano ime Pri Sugovcu, starejša zapisa pa sta Slugouz in Slugovec. Pri številki 11 se ime Pri Pavcu navezuje na starejša zapisa Pautz in Pavec. Seznam beleži tudi Pri Jagodcu pri hiši 14 ter Pri Šuštarju pri hiši 23.
Viri: Klemen Klinar in Urška Železnikar: Kako se pri vas reče?, 2013, strani 22–23 ↗
Tematska pot Pod krošnjami čez obe Štefanji vasi
Tematska pot Pod krošnjami povezuje dolino Adergasa, Štefanjo goro ter ravninski vasi Grad in Dvorje. Iz Adergasa se dvigne na višjo planoto in vodi mimo Mežnarja do cerkve svetega Štefana. Nato nadaljuje med polji in travniki skozi Zgornjo ter Spodnjo Štefanjo vas. Od tod sta mogoča vrnitev proti Adergasu ali spust proti Gradu in Dvorjam.
Za celotno tematsko pot občinska turistična predstavitev navaja 11.135 metrov in do tri ure hoje ter jo uvršča med lažje. Pot je zasnovana na prehodu med Kranjskim poljem in gorskim svetom Kamniško-Savinjskih Alp. Med predstavljenimi naravnimi območji sta mešani gozd Olševek–Adergas ter ekološko pomembno območje Možjanca–Štefanja gora. Med krajevnimi običaji je naveden blagoslov konj na štefanovo, 26. decembra.
Viri: Zavod za turizem Cerklje: sprehajalna rekreacijska pot Pod krošnjami ↗
Kolesarski vzpon iz Grada do Mežnarja
Uradna kolesarska povezava številka 8 se začne v Cerkljah in vodi skozi Dvorje do Grada. Tam se začne izrazitejši vzpon na Štefanjo Goro, ki se konča pri Mežnarju pod cerkvijo. Kolesarji se v Cerklje vračajo po isti trasi. Celotni izlet s povratkom je dolg 10,4 kilometra, navedena višinska razlika pa je 319 metrov.
Turistični opis postavlja najnižjo točko trase v Cerklje na 400 metrov, najvišjo pa na Štefanjo Goro na 719 metrov. Ob opisu sta povezavi do zemljevida in datoteke GPX v aplikaciji Slovenia Outdoor.