Štjak na Vrheh
Štjak leži na vrhu hrbta Vrhe, ob cesti iz Vrabč proti povezavi med Štanjelom in Vipavo. Hiše so združene v gručo, cerkev sv. Jakoba pa stoji sredi vasi. Vzhodno od nje se ob osrednji vaški poti nadaljuje niz stavb domačij s številkama 15 in 17.
Stavbe v vasi segajo od 16. stoletja naprej. Med njimi so podolgovate enonadstropne domačije, sezidane iz peščenjaka in apnenca, z ohranjenimi kamnitimi podrobnostmi. Štjak je bil pisno omenjen že leta 1490.
Domačiji ob vaški poti
Na številki 17 je župnišče, k domačiji na številki 15 pa sodi nekdanji hlev.
Na enem od polkrožno zaključenih kamnitih vhodov je letnica 1530. Nad večjim polkrožnim vhodom je balkon, na velikih vhodnih vratih pa letnica 1876.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Cerkev in vaški rob
Cerkev se v pisnih omembah pojavi leta 1300. Njena današnja podoba vsebuje tudi poznejše dele in predelave: v 18. stoletju so jo obokali, leta 1866 pa jo je poslikal J. Wolf. Ob cerkvi je zvonik s kamnito streho zvončaste oblike.
Zahodno pred vasjo stoji kapelica Matere božje iz leta 1908, obnovljena leta 1999. Pod dvokapno strešico je kip Rožnovenske Matere božje. Vzhodno od vasi leži s kamnitim zidom obdano pokopališče. Na pravokotnem vhodu v pokopališko vežico je letnica 1856, na pokopališču pa so ohranjeni kamniti nagrobniki.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗
Od šole do gasilskega društva
V jugozahodnem delu vasi stoji nekdanja osnovna šola na naslovu Štjak 40. Zgrajena je bila leta 1937 in ima eno nadstropje, kamnito fasado ter štirikapno streho. V njenih prostorih se je leta 1974 na ustanovnem zboru gasilskega društva zbralo 17 krajanov. Društvo je pozneje zgradilo gasilski dom.
V bližini šole stoji spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, delo A. Uršiča, odkrito avgusta 1969. Postavljen je na tlakovanem in ograjenem prostoru. Spomenik ima obliko stiliziranega zidu z oboki, ki simbolno ponazarjajo odpor kraškega prebivalstva med drugo svetovno vojno. Posvečen je padlim na območju Krasa.
Ob praznovanju petdesetletnice PGD Štjak leta 2024 so nastopili povirske mažoretke, Kraška pihalna godba ter mlade štjaške gasilke in gasilci.
Viri: Ministrstvo za kulturo: Register nepremične kulturne dediščine ↗ · Občina Sežana: PGD Štjak obeležilo 50 let,4Sep2024 ↗