Štorje: cerkev, domoznanska knjiga in krajevna kultura
Štorje v občini Sežana predstavljajo cerkev svetega Janeza Krstnika, domoznanska knjiga Matevža Hreščaka, štorsko narečje in krajevna kulturna dejavnost.
Cerkev svetega Janeza Krstnika
Štorje so naselje v občini Sežana. Med prepoznavnimi stavbami vasi je cerkev svetega Janeza Krstnika, ki jo je Martina Vrabec v Kraškem obzorniku februarja 2018 opisala kot enoladijsko neoklasicistično cerkev. Ladjo dopolnjuje polkrožni prezbiterij, zvonik pa stoji ob stičišču teh dveh stavbnih delov. Okoli cerkve so obzidje in ostanki protiturškega tabora. Prispevek navaja tudi razglasitev cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju občine Sežana leta 2010.
Sedanjo cerkev so gradili med letoma 1848 in 1852 na mestu starejše. Za predhodno stavbo prispevek dopušča dve dataciji: šestnajsto stoletje ali sredino sedemnajstega stoletja. Iz tega zapisa ni mogoče izbrati ene same natančne letnice nastanka stare cerkve. Pri ogledu zunanjščine je mogoče razlikovati cerkveno ladjo, zaobljeni zaključek prezbiterija in zvonik, ki jih opis posebej poimenuje.
Viri: Kraški obzornik, februar 2018: Martina Vrabec, obnova cerkve, fizična 15 ↗
Datirana obnova cerkvene strehe
Obnova strehe se je po poročilu začela leta 2014 z zamenjavo kritine in tramov nad zakristijo. Konec leta 2016 so sledila dela na ladji, kjer so zamenjali kritino in žlebove. Projekt je bil zaključen leta 2017. Pri obnovi so sodelovali krajani s prispevki in Občina Sežana s sofinanciranjem iz razpisa za obnovo kulturnih spomenikov. Navedena leta opisujejo izvedeno obnovo posameznih delov strehe, ne gradnje cerkve v devetnajstem stoletju.
Viri: Kraški obzornik, februar 2018: Martina Vrabec, obnova cerkve, fizična 15 ↗
Domoznanska knjiga o Štorjah
Matevž Hreščak je avtor knjige Štorje – Štor’je o Štorcih in Štorjah, ki je po prispevku dr. Ljubice Jelušič prišla iz tiska leta 2021. Predstavitev je potekala 21. maja 2022 v Zadružnem domu v Štorjah. Pripravili so jo avtor, Krajevna skupnost Štorje, Kulturno in športno društvo Šator Štorje ter Jelušič. Poročilo knjigo predstavlja kot delo o upravni, politični, kulturni, ekonomski in uporniški zgodovini kraja.
Jelušič opisuje najmanj petnajst let zbiranja gradiva, obiskovanje arhivov ter pogovore z domačini. Med zbranim gradivom našteva dokumente, slike, predmete in pričevanja o Štorjah in okolici. Posebej omenja Regino Slavec, po domače Šemencevo, ki je avtorju pomagala pri pregledovanju fotografij in prepoznavanju nekdanjih vaščanov. Poročilo izpostavlja tudi obsežen del knjige o uporniški dejavnosti vaščank in vaščanov med drugo svetovno vojno. Ti podatki izhajajo iz poročila o predstavitvi; celotna knjiga ni uporabljena kot neposredno prebrani vir tega članka.
Viri: Kraški obzornik, junij 2022: dr. Ljubica Jelušič, knjiga o Štorjah, fizična 22 ↗
Narečje, pesmi in društvena dejavnost
Na predstavitvi knjige so opozorili na štorski dialekt s poudarjenim zategovanjem glasu a. Predstavljene so bile pastirske zbadljivke, ki so si jih na paši sporočali pastirji iz Štorij in okoliških vasi. Poročilo omenja pesem, ki se je prenašala med rodovi in se uveljavila kot neke vrste štorska himna. Ob predstavitvi so jo izvedli Štorski kusi, glasbeno-pevska skupina, katere člani so se za ta dogodek ponovno zbrali.
Kulturno in športno društvo Šator Štorje je v občinskem glasilu februarja 2025 predstavljeno tudi s plesno skupino Štorovke in skečem Štorske mlekarice. Januarski nastop teh skupin je bil v Podnanosu, zato ga ne umeščamo v Štorje. Zadružni dom v Štorjah pa je gostil igro Sekret skupine Ga pihnemo iz Turističnega društva Podnanos. Avtor in režiser igre je Ljubo Frelih; poročilo Saše Hreščak poudarja narečno izvedbo in polno dvorano.
Viri: Kraški obzornik, junij 2022: dr. Ljubica Jelušič, knjiga o Štorjah, fizična 22 ↗ · Kraški obzornik, februar 2025: kultura in spomenika, fizični 14 in 16 ↗
Spomin na Marjana Štoko
Olga Knez je v februarskem glasilu leta 2025 opisala dva spomenika v Štorjah: marmornati spomenik Marjanu Štoki v obliki droga z ovito vrvjo in spomenik padlim borcem ter aktivistom NOB Krajevne skupnosti Štorje. Marjan Štoka je bil v Štorjah usmrčen 9. januarja 1944, še preden je dopolnil šestnajst let. Prispevek dokumentira spominsko prireditev 19. januarja 2025. Tedanja dvajsetkilometrska spominska pot je vodila s Proseka v Štorje; njen celotni odsek ni pot znotraj istega naselja.
Viri: Kraški obzornik, februar 2025: kultura in spomenika, fizični 14 in 16 ↗
Datirani koncert v vaški cerkvi
Cerkev svetega Janeza Krstnika je gostila koncert Mešanega pevskega zbora Senožeče 18. januarja 2025. Po poročilu Saše Hreščak so pevci najprej sodelovali pri maši, po njej pa zapeli božične pesmi. Zbor je vodila Ada Škamperle, spremljali so ga pianist Matej Barič, kitarist Pavel Kodelja in flavtistka Nina Adam. Ta zapis dokumentira posamezni koncert in njegov program; ne predstavlja sedanjega urnika prireditev ali bogoslužja. V istem glasilu opis skeča Štorske mlekarice navaja njegovo zgodovinsko temo: prodajo mleka in drugih kmečkih pridelkov v Trst, s katero so ženske vzdrževale kraške družine.
Viri: Kraški obzornik, februar 2025: kultura in spomenika, fizični 14 in 16 ↗