Studeno: Kotanja, ponikalni potoki in cerkev svetega Jakoba
Studeno pri Postojni povezuje staro jedro Kotanjo, obcestne vaške dele in cerkev svetega Jakoba. Pod vasjo kratki vodotoki ponikajo v kraški svet Postojnske jame.
Vaško jedro Kotanja in obcestni deli
Studeno v občini Postojna je podgorska vas na razgibanem kraškem svetu nad Spodnjo Pivko. Gabriela Brovč ga je v občinskem glasilu Prepih junija 2015 umestila pod Nelco, visoko 713 metrov, in pod 1019 metrov visoki Sveti Lovrenc. Za naselje navaja nadmorsko višino 581 metrov. Sveti Lovrenc s cerkvijo je južni obronek gozdnate planote Hrušice.
Opis iz leta 2015 ločuje starejše gručasto jedro od poznejše obcestne pozidave. Zaradi širjenja ob cesti od Repač proti Strmici in Lohači se je vas podaljšala v obliko črke ipsilon. Domačini njene dele poimenujejo Duln konc z Repačami, Gurn konc iznad klanca pri spomeniku NOB ter Kotanja. Kotanja na severovzhodnem delu naselja je staro jedro s kmečkimi domačijami, šolskim poslopjem, kulturnim domom in župnijsko cerkvijo svetega Jakoba Starejšega.
Viri: Prepih, junij 2015: Gabriela Brovč, Studeno z višine, fizična stran 17 / tiskana 32 ↗
Tabor in ponikalni vodotoki
Na začetku Gurnega konca se vzpenja nizek grič Tabor. Prispevek na njem opisuje ostanke srednjeveškega dvorca, ki so ga v petnajstem stoletju utrdili v protiturški tabor. Pod naseljem so na flišni podlagi trije kratki ponikalni vodotoki: Divji potok, Ponikve in potok v Jelovcu. Njihove vode odtekajo v jame na zakraselem svetu Postojnske jame.
Viri: Prepih, junij 2015: Gabriela Brovč, Studeno z višine, fizična stran 17 / tiskana 32 ↗
Cerkev svetega Jakoba in njena zunanjost
Marino Samsa v Prepihu septembra 2022 cerkev svetega Jakoba umešča v vzhodni del vasi. Na zahodni strani do nje vodi kamnit baročni porton s slopoma, ki se zaključujeta z obeliskoma. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na južni strani, ladja in zvonik. Prvo omembo cerkve postavlja približno v leto 1665, obstoječo stavbo pa v sedemnajsto stoletje.
Med arheološkimi raziskavami ob drenažnem jarku leta 2000 so odkrili 3,6 metra dolg zid pravokotno na ladjo. Po prispevku naj bi pripadal starejši cerkveni fazi in podpiral domnevo o predhodni manjši cerkvi. Sedanja cerkev je po opisu dolga 34 metrov in široka 9,5 metra. Zvonik je bil dograjen leta 1682 ter povišan leta 1878. Letnica 1682 je vklesana tudi v kapitel bifore na njegovi zahodni strani.
Pri obnovi zvonika leta 1968 so vaščani prispevali veliko prostovoljnega dela. Ohranili so koničasto neogotsko obliko strehe, krite s pločevino. V zidove so za spomin vzidali steklenico s posvetilom in podpisi. Mrliška vežica je bila po istem prispevku obnovljena leta 2008.
Viri: Prepih, september 2022: Marino Samsa, Cerkev sv. Jakoba v Studenem, fizična in tiskana stran 11 ↗
Oltarji, križev pot in krstilnik
Notranjost so konec osemnajstega stoletja predelali v poznobaročnem slogu. Ladjo pokriva zrcalni obok s štukiranim okvirjem, pevski kor pa sloni na kamnitih toskanskih stebrih. Trije oltarji stebrnega tipa so bili izdelani leta 1882 v baročni tradiciji, z vključitvijo nekaterih kipov s starejših oltarjev. V glavnem oltarju je kip svetega Jakoba Starejšega, ob njem sta sveti Peter in Pavel.
Stranska oltarja sta zasnovana kot par: levi je posvečen Mariji Devici, desni svetemu Roku. Križev pot je leta 1890 po predlogah Josepha Führicha naslikal Heinrich Wettach; gre za olje na platnu. V prezbiteriju stoji lesen krstilnik v staronemškem slogu s konca devetnajstega stoletja, na vrhu katerega je kiparska skupina Krst v Jordanu.
Viri: Prepih, september 2022: Marino Samsa, Cerkev sv. Jakoba v Studenem, fizična in tiskana stran 11 ↗
Kaplanija, samostojna župnija in romarska pot
Studeno je bilo s Strmco, Belskim, Bukovjem in Gorenjami cerkvenopravno povezano s Hrenovicami. Prvi kuratni kaplan Luka Morel je v Studenem služboval med letoma 1703 in 1734. Ustanovitev kaplanije je podprl hrenoviški župnik Baltazar Neff. Leta 1840 je ljubljanski ordinariat odobril ločitev studenske kaplanije od matične župnije in ustanovitev samostojne. Predjama po Samsovem prispevku uradno sodi v župnijo Studeno od leta 1966.
Mimo cerkve vodi krak Jakobove romarske poti med Ljubljano in Trstom. Prispevek iz septembra 2022 za pohodnike omenja pečat v skrinjici na cerkvenem obzidju. To je datirana informacija iz glasila, ne zagotovilo sedanjega dostopa ali današnjega urnika.
Viri: Prepih, september 2022: Marino Samsa, Cerkev sv. Jakoba v Studenem, fizična in tiskana stran 11 ↗