Visoko pri Igu: gotske freske, vaška izlivka in razvoj pod Kureščkom
Visoko v občini Ig leži pod Kureščkom. Krajevni portret povezuje srednjeveško cerkev svetega Nikolaja, lipe in kamnito izlivko z razvojem nekdanjih domačij ter novejših stanovanjskih območij.
Vas pod Kureščkom
Visoko je naselje v občini Ig in del vaške skupnosti Visoko-Rogatec. Občinsko glasilo Mostiščar ga junija 2026 predstavi kot vas na planoti pod Kureščkom, na približno 640 metrih nadmorske višine. Krajevni intervju lego podrobneje opredeli na vzhodnem pobočju hriba. Središče povezuje z vaško kapelico, lipo in hišo Visoko 1, naseljene površine pa opisuje tudi ob razpotegnjeni asfaltni cesti.
V zgodovinskem portretu istega glasila je prva znana pisna omemba Visokega postavljena v leto 1272, z zapisom Wissoch. Rogatec je bil nekoč obravnavan kot zaselek Visokega, danes pa gre za dve samostojni naselji. Portret za leto 2025 povzema podatek Statističnega urada Republike Slovenije o 335 stalnih prebivalcih Visokega. Leta 1335 so v virih poimensko navedeni lastniki treh tukajšnjih hub, med njimi Janez, župan.
Viri: Občina Ig: vaške skupnosti, Visoko-Rogatec ↗ · Mostiščar, junij 2026: Visoko-Rogatec, fizične strani 8–10 ↗
Od samooskrbnih domačij do novih stanovanj
Intervju v Mostiščarju opisuje nekdanje Visoko kot kmečko vas s pretežno samooskrbnimi domačijami. Na njivah so pridelovali ajdo, druga žita, koruzo in krompir; kmetije so imele sadovnjake in živino. Okoli leta 1965 so se začeli pojavljati prvi vikendi. Vas je tedaj že imela vodovod. Nekateri gospodarji so prodajali parcele in z izkupičkom kupovali stroje za kmetijska opravila.
Po krajevnem pričevanju je asfaltiranje ceste leta 1994 spodbudilo izrazitejše priseljevanje. Nove skupine hiš so nastajale ob cesti proti Zapotoku, na območjih Rogaška in Raj nad mestom ter ob glavni cesti v vas. V intervjuju iz leta 2026 je omenjena tudi Svobodna šola Kurešček kot dejavnik priseljevanja mladih družin. Te spremembe so opisane v časovnem okviru objavljenega pogovora.
Viri: Mostiščar, junij 2026: Visoko-Rogatec, fizične strani 8–10 ↗
Gotska cerkev svetega Nikolaja
Cerkev svetega Nikolaja stoji na koncu vasi. Zgodovinski portret v občinskem glasilu njeno prvo pisno omembo navaja leta 1463, nastanek pa zaradi starejših poslikav umešča v prvo polovico 15. stoletja. Letnica 1272 se nanaša na omembo kraja. Historična topografija Janeza Höflerja cerkev opisuje kot gotsko enoladijsko stavbo s kratkim korom in križnorebrastim obokom.
Höflerjeva monografija freske Janeza Ljubljanskega datira v leto 1443. Občinski portret posebej opozori na zašiljena ozka okna prezbiterija in rebrasti obok. Notranji slikarski program predstavlja nebeški Jeruzalem po tipu tako imenovanega kranjskega prezbiterija. Ohranjenih je nekaj prizorov iz legende cerkvenega zavetnika; del poslikav je bil uničen ob izdelavi novih oken v 17. stoletju.
Zunanji freski svetega Krištofa in grešnice Luksurije sta v portretu navedeni med poškodovanimi oziroma uničenimi poslikavami. Opis opreme iz leta 2026 omenja baročni zlati oltar z manjkajočim kiparskim okrasjem ter figuralne konzole. Za oltarjem so v freske vrezani podpisi obiskovalcev, najstarejši iz 16. in 17. stoletja. Cerkev je v glasilu navedena kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
Viri: Mostiščar, junij 2026: Visoko-Rogatec, fizične strani 8–10 ↗ · Janez Höfler: historična topografija Kranjske, 2017, fizična stran 136 / tiskana 134 ↗
Lipe, izlivka in spomini na delo
Krajevni pogovor izpostavi lipe ob vaški kapelici, pri vhodu v vas in v njenem središču. Nedaleč od ceste je ohranjeno kamnito korito nekdanje vaške izlivke. Včasih so tam napajali živino in ročno prali perilo. Objavljeni spomini domačinov izlivko povezujejo tudi z otroškimi igrami, med katerimi sta bila igra med dvema ognjema in metanje polenčkov.
Sogovorniki se spominjajo skupne dizelske mlatilnice pri Klančarjih in mlina za ajdo. V intervjuju je omenjeno tudi nekdanje izdelovanje zobotrebcev ob zimskih večerih. Po pripovedi predsednice vaške skupnosti so na Visokem leta 1980 snemali film Jaz sem njena mama, nastal po romanu Ferda Godine iz leta 1978; režiral ga je Franc Uršič.
Viri: Mostiščar, junij 2026: Visoko-Rogatec, fizične strani 8–10 ↗
Povezovanje z okoliškimi društvi
Občinski seznam vaške skupnosti Visoko-Rogatec obravnava skupaj. V pogovoru iz leta 2026 je pojasnjeno, da se prebivalci vključujejo v PGD Golo, Lovsko družino Mokrc in Turistično društvo Kurešček. Krajevni sestanki so namenjeni izmenjavi mnenj in predlogov, vaški svet pa potrebe posreduje občini. Intervju kot način medsebojnega obveščanja omenja tudi skupino vaščanov v aplikaciji Viber.
Viri: Občina Ig: vaške skupnosti, Visoko-Rogatec ↗ · Mostiščar, junij 2026: Visoko-Rogatec, fizične strani 8–10 ↗