Preskoči na vsebino
Naselje v Sloveniji · šifra 046032

Vrsno

Prebivalstvo, zemljevid in podatki o naselju

Vrsno je naselje v občini Kobarid. Po podatkih SURS je imelo 1. januarja 2026 132 prebivalcev. Območje naselja po registru GURS obsega približno 3,05 km².

Razišči občino Kobarid →
Približna lega: izračunano težišče območja naselja, ne naslov ali središče vasi. Meje občin: GURS · CC BY 4.0 · poenostavljen prikaz.
Prebivalstvo132SURS · 1. januar 2026
Površina območja3,05 km²Izračun iz meje GURS · približno
ObčinaKobaridUradna šifra občine: 46
Zračni pogled na del naselja Vrsno in neposredno okolico.
Zračni pogled na del naselja Vrsno in neposredno okolico. Geodetska uprava Republike Slovenije, ortofoto DOF025, stanje javnega servisa ob prevzemu 16.10.2026. Leto posameznega letalskega snemanja ni potrjeno. CC BY 4.0; sestava šestih sličic in pretvorba v WebP. · Foto: Geodetska uprava Republike Slovenije · Vir fotografije · CC BY 4.0 · prilagojena velikost, WebP
Naselje v občini Kobarid

Vrsno: Gregorčičeva rojstna hiša in muzej

Vrsno je rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča na Kobariškem.

Gregorčičeva rojstna hiša in spominski muzej

Vrsno pod Krnom je rojstna vas pesnika Simona Gregorčiča. Njegova domača hiša je danes spominski muzej. Leta 1951 je Muzejsko društvo iz Tolmina najprej uredilo sobo s predmeti iz pesnikove zapuščine, medtem ko so v stavbi še živeli sorodniki. Celotno hišo so muzejsko uredili leta 1966, leta 2006 pa razstavo ponovno prenovili. Od leta 2002 jo upravlja Tolminski muzej.

V pritličju sta večinoma nespremenjeni kuhinja in izba. Kuhinjski predmeti izvirajo deloma iz hiše, večinoma iz vasi in okolice. Grafične predstavitve obiskovalca seznanijo z domom in rodom, v izbi pa sta prikazana rodovnika po očetu in materi. Nadstropje z vidnimi ostrešnimi tramovi je namenjeno pesnikovemu življenju in ustvarjanju.

Med razstavljenimi predmeti so posmrtna maska Svitoslava Peruzzija, osebni predmeti, fotografije in faksimili dokumentov. Poseben prostor prikazuje spalnico z originalno opremo. V vitrinah so izdaje Poezij iz pesnikovega življenja, prevodi in monografije. Ohranjeni so tudi trakovi in zastave z odkritja ljubljanskega spomenika leta 1937.

Viri: Tolminski muzej, Damjana Fortunat Černilogar: Rojstna hiša Simona Gregorčiča ↗

Pesnikova pot iz vasi v slovensko književnost

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 kot drugi otrok Jerneja Gregorčiča in Katarine Gabršček. Slovenski biografski leksikon poudarja njegovo navezanost na domače vaško življenje in gorski svet nad Sočo. Prvi učitelj mu je bil vikar Bevk na Libušnjem. Njegov naslednik Anton Gregorčič je prepoznal dečkovo nadarjenost in očeta spodbudil, naj ga pošlje v šole v Gorico.

Jeseni 1855 je vstopil v gimnazijo, leta 1864 maturiral in nato študiral bogoslovje. Novo mašo je imel 27. oktobra 1867 na Libušnjem. Prvo kaplansko službo je nastopil leta 1868 v Kobaridu, kjer je sodeloval pri ustanovitvi čitalnice, vodil pevski zbor in pripravljal ljudske igre.

Z rojstnim krajem je povezan tudi njegov zgodnji literarni nastop: po maturi je iz Vrsnega poslal trinajst pesmi pod skupnim naslovom Iskrice domorodne. Janežič je prejem potrdil 1. oktobra 1864; pesmi so nato objavili novembra in decembra. Leta 1882 je izšel prvi zvezek Poezij. Umrl je 24. novembra 1906 v Gorici; pokopan je pri sv. Lovrencu pri Smasteh.

Viri: Slovenska biografija, ZRC SAZU: Simon Gregorčič, biografski zapis in začetni odsek Slovenskega biografskega leksikona ↗

Tolminska domačija in kamniti spomeniki

Register nepremične kulturne dediščine rojstno hišo opredeljuje kot značilno tolminsko kmečko domačijo. Prepoznavni sestavini sta zunanje stopnišče in razporeditev bivalnih prostorov v nadstropju. Hiša ima status spomenika lokalnega pomena, v registru pa je evidentirana pod številko 852.

Pesniku je namenjeno tudi doprsje na kamnitem podstavku. Spomenik je bil postavljen 23. septembra 1981; register avtorja navaja kot J. Torkarja. Drugačno obliko spominjanja predstavlja spomenik NOB, postavljen 28. septembra 1980. Štirinajst grobo obdelanih kamnov nosi imena žrtev. Razvrščeni so v tri skupine, ki simbolizirajo Vrsno, Krn in Libušnje, petnajsti kamen pa ima posvetilni napis. Zasnova tako v eno spominsko celoto povezuje tri vasi.

Viri: RNPD EŠD 852: rojstna hiša Simona Gregorčiča ↗ · RNPD EŠD 15367: spomenik NOB ↗ · RNPD EŠD 15368: spomenik Simonu Gregorčiču ↗

Čuške, Pstje in obnovljeno pustno izročilo

Vrsno ima poleg pesniške dediščine tudi svoje pustno izročilo. Destinacijska predstavitev ob pustovanju leta 2026 pojasnjuje, da je šemljenje po drugi svetovni vojni za daljši čas zamrlo. V zadnjih desetletjih so ga znova obudili mladi ob pomoči starejših vaščanov. Znanje o likih in sprevodu se je tako preneslo med generacijami.

Pustni liki se delijo na Ta lepe in Ta grde. Med prvimi imajo glavno vlogo Čuške, negativno plat obreda pa predstavljajo Pstje. Čuške nosijo črne hlače, belo srajco in suknjič oziroma reklc. Tega krasijo kvačkani cvetovi ter čuške iz krep papirja. Bogato okrasje dopolnjuje pokrivalo.

Od hiše do hiše se pomika urejen sprevod. Na čelu sta vodja in pomočnik s piščalko ter palico. Za njima gre harmonikar, sledita pobiralca darov in več parov Čušk. Opis vršenskega pustovanja zato vključuje tako videz mask kot razpored vlog med nastopajočimi.

Viri: Turizem Dolina Soče: Vrsnsk pust, opis izročila ob dogodku 15. februarja 2026 ↗

Vprašanja in odgovori o kraju Vrsno

Koliko prebivalcev ima naselje Vrsno?

Naselje Vrsno je imelo po podatkih SURS 1. januarja 2026 132 prebivalcev. Podatek velja za naselje, ne za celotno občino Kobarid. Uradni vir ↗

V kateri občini je naselje Vrsno?

Naselje Vrsno spada v občino Kobarid. V registru GURS je označeno s sestavljeno šifro naselja 046032; ta loči tudi kraje z enakim imenom. Uradni vir ↗

Kdaj je celotna Gregorčičeva hiša postala muzej?

Leta 1966; prvo spominsko sobo so uredili že leta 1951. Uradni vir ↗

Kje je pokopan Simon Gregorčič?

Pri cerkvi sv. Lovrenca pri Smasteh, ne v rojstni vasi. Uradni vir ↗

Kaj pomenijo tri skupine kamnov spomenika NOB?

Predstavljajo vasi Vrsno, Krn in Libušnje. Uradni vir ↗

Katera lika nastopata pri vršenskem pustovanju?

Čuške predstavljajo Ta lepe, Pstje pa negativno plat pustnega obreda. Uradni vir ↗

Več podatkov za občino Kobarid

Podjetja, ustanove in lokalne zbirke so povezani na občinskem pregledu. Nanašajo se na celotno občino.

Druga naselja v isti občini

Vsa naselja v občini Kobarid →

Viri in razlaga podatkov

Vir: SURS – Prebivalci, občine in naselja, Slovenija, 1. januar 2026. Podatek je bil objavljen 11. junija 2026. Število se nanaša na naselje, ne na celotno občino. Nič pomeni, da v referenčnem podatku ni prebivalcev; ne pomeni manjkajočega podatka.

GURS – Register prostorskih enot: ime, občinska pripadnost, šifra 046032 in območje naselja. Zajem registra: 16. 09. 2026. Licenca CC BY 4.0. Površina in točka na zemljevidu sta izračunani iz geometrije v koordinatnem sistemu D96/TM. Površina vključuje celotno območje naselja, tudi nepozidane dele.

Sporočite napako v podatkih · Poiščite drug kraj