Drežniške Ravne: Ravenski pust in Zaprikraj
Drežniške Ravne ohranjajo izročilo Ravenskega pusta, sirarstvo in izhodišče za zgodovinske poti proti Zaprikraju.
Ravenska fantovščina in pustna sobota
Drežniške Ravne povezujejo vaško življenje pod Krnom, pustno izročilo in dostop do planin. Ravenski pust izvajajo fantje iz Drežniških Raven, Jezerc in Magozda. Slovenski etnografski muzej ga razlikuje od sorodne šege v Drežnici, kjer deluje druga fantovska skupnost.
Priprave se začnejo decembra s sprejemom novih članov in razdelitvijo vlog. Fantje smejo sodelovati do poroke. Za razliko od Drežnice, kjer si novi člani naličje izdelajo sami, ravenske maske za ta grde izdelujejo domači mojstri.
Osrednje dogajanje je eno soboto pred pustno soboto. Ta lepi obiskujejo hiše, prejmejo darove in zaplešejo, ta grdi pa se podijo po vaških ulicah. Sobotni sprevod se sklene z nastopom na trgu, pustni torek pa prinese obsodbo in sežig pusta.
Ta grde prepoznamo po kožuhovinastih brezrokavnikih, pisanih trakovih na hlačah, velikih zvoncih in lesenih živalskih naličjih. Ta lepi nastopajo v parih, s pokrivali z dolgimi papirnatimi trakovi. Skupino vodi lik s palico, ki se z gospodarji dogovarja za vstop v hišo.
Viri: Slovenski etnografski muzej: Drežniški in Ravenski pust, preverjena lokalna kopija ↗
Sv. Matija, ganki in planinska dediščina
Cerkev sv. Matije ohranja gotsko osnovo, tristrano sklenjen prezbiterij in gotski vhodni portal. Širša ladja je pravokotna, celoto pokriva korčna streha. Register evidentira predelave v letih 1671, 1832, 1906 in 1997 ter deloma vidno poznogotsko poslikavo.
Hiša Drežniške Ravne 22 ima gospodarske prostore spodaj, bivalne zgoraj in gank ob južnem pročelju. Hiša številka 7 je okoli leta 1963 dobila novo ulično fasado z večjimi okni in reliefnimi planikami, na dvoriščni strani pa ohranja dva ganka.
Na planini Zaprikraj je v registru opisana gruča trinajstih hlevov, grajenih iz suho zloženega kamna. Vhodi so na čelnih straneh, dvokapne strehe pokriva pločevina. Sirarna je urejena v preurejenem stanu, poleg katerega stoji dolg skupen hlev.
Sondiranje na planinah Zapleč in Zaprikraj je leta 2005 odkrilo kamnito orodje in lončenino iz mezolitika in prazgodovine. Rimskodobne sledi in razlaga poletnega bivališča so v registru navedene previdno, kot možnost oziroma domneva.
Viri: RNPD EŠD 3633: cerkev sv. Matije ↗ · RNPD EŠD 9925: hiša Drežniške Ravne 22 ↗ · RNPD EŠD 9926: hiša Drežniške Ravne 7 ↗ · RNPD EŠD 26161: planina Zaprikraj ↗ · RNPD EŠD 23121: naselbina na planini Zapleč ↗ · RNPD EŠD 23122: naselbina na planini Zaprikraj ↗
Muzej na prostem med Zaprikrajem in Predolino
Muzej na prostem Zaprikraj leži med planinama Zaprikraj in Predolina, ob nekdanji prvi italijanski obrambni črti. Krožna pot povezuje strelske jarke, kaverne, topniške in minometne položaje ter ostanke barak. Položaji so deloma obnovljeni.
Fundacija Poti miru njihovo ureditev povezuje z boji po italijanskem zavzetju Krna 16. junija 1915. Na prevalu med Kalom in Krasjim vrhom so Italijani zgradili zidane in betonske jarke s strelnimi linami. Za oskrbo fronte so uredili tudi cesto iz Kobarida skozi Drežnico do planine Zaprikraj ter mrežo mulatjer. Najhujši boji na okoliških gorah so potekali jeseni 1915. V naslednjih dveh letih sta vojski večinoma vztrajali v jarkih do dvanajste soške bitke oktobra 1917. Na Kalu so bili nasprotni položaji ponekod oddaljeni le nekaj deset metrov.
Za pohodniški obisk upravljavec usmerja iz Kobarida skozi Drežnico v Drežniške Ravne in naprej po oznakah proti planini. Izhodišče opisuje pri koritu, kjer se asfalt spremeni v makadam. Izletu do muzeja pripisuje srednjo zahtevnost in pet do šest ur; med priporočeno opremo navaja svetilko za temne odseke.
Sirarna z odprtim kuriščem
Na kmetiji Žvanč družina Koren v lastni predstavitvi povezuje turizem z živinorejo in sirarstvom. Redi govedo, ovce in avtohtone drežniške koze. Ohranjena stara sirarna ima odprto kurišče, sir pa izdelujejo iz surovega mleka.
Za najavljene skupine ponujajo prikaz sirarjenja z degustacijo. Kmetija na naslovu Drežniške Ravne 30a tako predstavlja konkreten primer nadaljevanja mlečne predelave v vasi. Gostom opisuje tudi mlečne in mesne izdelke ter zelenjavo in začimbe z domačega vrta.
Viri: Turistična kmetija Žvanč: lastna predstavitev na portalu Turizem Dolina Soče ↗