Kred ob Nadiži: rojstni kraj Andreja Čeboklija
Kred ob Nadiži ohranja filmski spomin na vaško stavbarstvo, književno izročilo Andreja Čeboklija in gotske cerkvene poslikave.
Vas ob Nadiži in filmski zapis stavbarstva
Kred na Kobariškem leži v pokrajini ob Nadiži. Skupaj s Potoki, Robičem in Starim selom sestavlja istoimensko krajevno skupnost. Občinska predstavitev območja spominja na povezave z Beneško Slovenijo in na ozkotirno progo Čedad–Kobarid. Po prvotni vojaški rabi so progo 1. avgusta 1921 odprli za civilni promet, leta 1932 pa jo opustili in demontirali.
Poseben dokument nekdanje vaške podobe je televizijska drama o kaplanu Martinu Čedermacu, ki jo je v Kredu posnela RTV Ljubljana. Na filmskem traku so ostali ganki z ograjami, trta benika, ozki prehodi med hišami oziroma landrone ter korčne strehe.
Nadiža pri Kredu zavije proti jugu med Mijo in Matajurjem ter nato pri Robiču prestopi v Beneško Slovenijo. Občina izpostavlja tudi bližnja korita pod Potoki, viseči most in območja obrečnega oddiha.
Viri: Občina Kobarid: Krajevna skupnost Kred - Staro selo, dejanska predstavitev ↗
Hiše z ganki, freskami in kamnitimi okvirji
Hiša Kred 29 je vrhkletna stavba beneško-slovenskega tipa z zunanjim kamnitim stopniščem in gankom. Pokriva jo dvokapna korčna streha, okna so razporejena v oseh. Domačija Kred 54 iz 19. stoletja ima v nadstropju in mezaninu kamnite okenske okvirje. Na glavni fasadi je v kamnit okvir umeščena freska, pod širokim napuščem pa lesen gank.
Na hiši Kred 50 je ohranjena fasadna freska iz prve polovice 19. stoletja. Kapelico Žalostne Matere Božje krasijo tri polkrožne niše: v osrednji je lesena Pietà, stranski sta poslikani. Odprto lopo nosita kamnita stebra. V ostrešju je planetka z letnico 1871; register omenja celovito obnovo leta 2012.
Cerkev sv. Nikolaja ima gotski prezbiterij, višjo in širšo pravokotno ladjo ter zvonik v zahodni fasadi. Ladjo in zvonik so prenovili leta 1927. Leta 2004 so v prezbiteriju odkrili gotsko in dve baročni plasti poslikave. Spomenik NOB, postavljen 21. julija 1963, sestavljajo trije tesno postavljeni obeliski z napisnimi ploščami.
Viri: RNPD EŠD 15334: hiša Kred 50 ↗ · RNPD EŠD 15335: domačija Kred 54 ↗ · RNPD EŠD 26152: hiša Kred 29 ↗ · RNPD EŠD 15336: kapelica Žalostne Matere Božje ↗ · RNPD EŠD 15338: spomenik NOB ↗ · RNPD EŠD 3798: cerkev sv. Nikolaja ↗
Rojstni kraj Andreja Čeboklija
V Kredu se je 27. novembra 1893 rodil pesnik, pisatelj in kritik Andrej Čebokli. Biografski leksikon njegov dom poimenuje pri Jurecevih. Osnovno šolo je obiskoval v vasi, šolanje nadaljeval v Gorici in maturiral leta 1914. Namesto načrtovanega študija je moral v vojsko, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne.
Pozneje je v Ljubljani študiral slavistiko in romanistiko ter na ženskem liceju poučeval slovenščino in italijanščino. Poleti 1923 se je bolan vrnil v Kred in tu 17. oktobra umrl. V literaturi je uporabljal tudi psevdonim Andrejanov. Med njegovimi objavljenimi pripovedmi so Podlokarjev Tine, Potujoča duša in Črnček. Posebno vrednost ima njegov dnevnik s soške in ruske fronte, v katerem se prepletata vojna izkušnja in razmišljanje o družbi.
Viri: Jan Dominik Bogataj: Andrej Čebokli, Novi Slovenski biografski leksikon ↗
Krajevno izročilo in zgodovina verske oskrbe
Aleksander Lavrenčič je leta 1996 zgodovino Kreda obravnaval s pomočjo arhivskih zapisov in ustnega izročila. V članku povzema pripoved o Gejdih oziroma Ajdih, velikanskih prebivalcih, ki so jim ljudje pripisovali kamniti Mizo in Stolico. To je krajevna povedka, ne arheološka ugotovitev o velikanih.
Razprava opisuje tudi nekdanjo odvisnost podružne cerkve od kobariškega župnika. Ob vizitacijah so se verniki pritoževali zaradi redkih obiskov. V 18. stoletju so vaščani Kreda, Starega sela in Potokov zato vabili beneške mašnike. Leta 1786 je goriški škof naročil tolminskemu dekanu Bonežu, naj to prakso odpravi in zagotovi oskrbo z rednimi duhovniki.
Odkrivanje in utrjevanje fresk
Konservator Andrej Jazbec v poročilu o poslikavah opisuje utrjevanje odstopajočega ometa in sondiranje zazidanega okna za oltarjem. Fragment prizora s sv. Miklavžem, ki se je skoraj povsem ločil od podlage, so sneli. Drobne poškodbe gotskega ometa so zapolnili in pripravili za retušo. Na figuri sv. Jerneja na južni steni prezbiterija so poskusno uporabili akvarelne barve v tehniki tratteggio. Poročilo predstavlja fazo konservatorskega dela, ne končnega današnjega stanja celotne poslikave.
Viri: Andrej Jazbec: nadaljevanje poročila o poslikavah v Kredu, Varstvo spomenikov 39–41, str. 83 ↗