Drežnica pod Krnom: cerkev, pust in znamenitosti
Drežnica pod Krnom povezuje gorsko krajino, pustno izročilo in cerkev Srca Jezusovega.
Pod zahodno steno Krna
Drežnica leži pod zahodno steno Krna v dolini Soče. Turistično društvo predstavlja širše Drežniško s petimi vasmi: Drežnico, Drežniškimi Ravnami, Magozdom, Jezerci in Kosečem. Sončna pobočja okoli vasi so bila pašniki in senožeti, z gorskega oboda pa se po potokih in slapovih spušča voda.
Krajevna kulinarika vključuje drežniške štruklje, ki jih okoliške vasi poznajo v različnih izvedbah in pod različnimi imeni. V drežniških vaseh sta razširjeni reja ovac in koz; lokalna turistična predstavitev posebej izpostavlja drežniško kozo. Območje je tudi izhodišče za pohodništvo, gorništvo, kolesarjenje in jadralno padalstvo.
Viri: Turistično društvo Drežnica: Drežnica in okoliške vasi ↗
Pascherjeva cerkev in slikarji
Cerkev Srca Jezusovega je zasnoval graški arhitekt Hans Pascher. Temeljni kamen je 6. julija 1911 blagoslovil Frančišek Borgija Sedej. Za božič 1912 je bila stavba že začasno urejena za bogoslužje, notranjščino pa so obokali leta 1914. Zvonik je bil dokončan šele leta 1986.
Triladijska bazilika ima apsidalne zaključke prezbiterija in stranskih ladij. Pročelje zaznamujejo vhodna lopa s tremi polkrožnimi odprtinami, rozeta, slepe arkade in ločni friz. Pascher je načrtoval tudi klopi, spovednice in orgelsko omaro; veliki oltar je delo Giovannija Battiste Novellija.
Avgust Černigoj in Zoran Mušič sta cerkev poslikala v letih 1941–1943. Apostole v slepih arkadah prezbiterija je naslikala Emma Gallovich Galli. Barvna okna so izdelali v innsbruški delavnici Tiroler Glasmalerei und Mosaik-Anstalt. Cerkev je bila posvečena 1. oktobra 1941.
Dobrotniki iz širšega prostora
Pobudo za novo svetišče je vodil duhovnik Jožef Kalin, ki je prišel v Drežnico leta 1892. Društvo za zidanje cerkve je zbiralo darove po Goriški, Kranjski in Koroški. Po škofijski predstavitvi je sredstva za glavni oltar prispevala Kati Čušin, ki je svoje prihranke zaslužila z delom v Egiptu.
Spodnja okna stranskih ladij prikazujejo postaje križevega pota. Petričev opis dokončanemu zvoniku pripisuje višino 52 metrov. Romarsko izročilo povezuje cerkev s češčenjem Jezusovega Srca in glavnim shodom na nedeljo po njegovem prazniku.
Viri: Franci Petrič, Škofija Koper: Drežnica, romarska cerkev Srca Jezusovega ↗
Ta grdi in ta lepi
Drežniški pust pripravljajo v Drežnici, ravenskega pa v Drežniških Ravnah, Jezercih in Magozdu. Organizirata ju fantovski skupnosti, v katerih fantje sodelujejo do poroke. V Drežnici mora novi član sam izrezljati leseno obličje za ta grdega; v ravenski skupini takšne maske izdelujejo domači mojstri.
Osrednje drežniško pustovanje je na pustno soboto, ravensko pa soboto prej. Ta lepi obiščejo hiše, sprejmejo darove in zaplešejo. Ta grdi se podijo po ulicah: nosijo kožuhovinaste dele obleke, barvaste trakove, velike zvonce in lesena živalska naličja z rogovi ter rdečim usnjenim jezikom.
Z nogavico, napolnjeno s pepelom, lovijo otroke in mladino. Sobotni nastop poteka tudi na vaškem trgu; v torek pusta obsodijo in sežgejo. Govoreči vodja se s hišnimi gospodarji dogovori za vstop ta lepih. Skupina izpusti hiše, kjer je v preteklem letu umrl družinski član.
Viri: Nena Židov in Adela Pukl, Slovenski etnografski muzej: Drežniški in Ravenski pust ↗
Najdbe in spominska obeležja
Na Malem Gradcu so evidentirani trije prazgodovinski depoji z bronastimi sekirami, odlomki srpa in ingotov; tretji je vseboval bronasto posodo in lopatico. Gradec je druga enota: manjša utrjena naselbina z notranjimi terasami, ki jo register opredeljuje kot verjetno poznorimsko višinsko pribežališče.
Pri sv. Juriju so ob širjenju pokopališča proti zahodu odkrili ostanke zidov in stare grobove. Cerkev z grobiščem omenja vizitacija iz leta 1715. Spomenik NOB avtorja A. Maligoja je bil postavljen 7. novembra 1965. Kamnit podstavek v obliki tristrane piramide nosi obelisk s ploščo imen padlih.
Registrirana kapelica izvira iz prve polovice 20. stoletja. Ima dvokapno betonsko streho s kovinskim križem, trikotno čelo in nišo z dvema stebričkoma nad pravokotnim podstavkom.
Viri: RNPD EŠD 31095: arheološko najdišče Mali Gradec ↗ · RNPD EŠD 5017: utrjena naselbina Gradec ↗ · RNPD EŠD 15326: arheološko najdišče sv. Jurij ↗ · RNPD EŠD 15329: spomenik NOB ↗ · RNPD EŠD 15328: kapelica ↗