Zagorje ob Savi: mestni trg, rudarska dediščina in Evropark
Zagorje ob Savi je mesto v Zasavju, katerega prepoznavnost povezujejo rudarska preteklost, kulturne ustanove in prostori za gibanje. Njegovo mestno naselje se razteza ob sotočju Medije in Kotredeža, zato vodotoka pomagata razumeti tudi lego starejšega jedra. Za prvi obisk je smiselno začeti pri mestnem trgu in Weinbergerjevi hiši, kjer se zgodovina kraja sreča z umetnostjo. Od tod lahko sprehod razširite proti parku ali izberete športni del obiska v Evroparku.
Kako je nastalo Zagorje ob Savi
Zagorje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1296. V seznamu papeške desetine oglejskega patriarhata se pojavlja kot Sagor oziroma Sagur. Listino hranijo v Vatikanu, v poznejših zapisih pa je kraj dobival različne oblike imena. Ta srednjeveška omemba predstavlja dobro časovno izhodišče za razumevanje mesta, čeprav so arheološke najdbe v širšem zagorskem prostoru starejše.
Današnje mesto in vsa občina ne pomenita istega prostora. Čemšeniška planina, Zasavska Sveta gora in nekdanji gradovi pripovedujejo širšo zgodbo doline ter njenega zaledja. Za mestni sprehod pa so osrednje točke sotočje, industrijska dediščina, trgi, kulturni prostori in parkovne ureditve. Takšna izbira omogoča, da najprej spoznate samo Zagorje, nato pa obisk dopolnite z izletom drugam po občini.
Premog in razvoj industrijskega mesta
Za uradni začetek pridobivanja premoga v zagorskem prostoru velja leto 1755, ko je Franc Raigersfeld–Rakovec dobil dovoljenje za kopanje v hribu Pešenk zahodno od Mlinš. Premog so sicer poznali že prej: o njem je leta 1689 poročal Valvasor, leta 1740 pa je območje raziskoval rudarski svetnik Anton Hauptman. Sprva so omejene prometne povezave oteževale prodajo; manjše količine so prevažali po Savi in z vozovi prek Trojan. Leta 1795 je industrijalec Leopold Ruard odprl rudnik za oskrbo svojih plavžev, leta 1880 pa so se zagorski rudniki pridružili Trboveljski premogokopni družbi.
V drugi polovici 19. stoletja je med njegove pomembne porabnike sodila železnica. Poleg premogovništva so nastajali steklarski obrati, cinkarna in separacija, v Zagorju pa je delovala tudi topilnica svinca. Občinski zgodovinski pregled pojasnjuje povezavo steklarne z idrijskim rudnikom živega srebra: izdelovali so posode za shranjevanje njegovih izdelkov. Topilnica svinca je surovino sprva dobivala iz bližnjih litijskih rudnikov, pozneje tudi od drugod.
Industrijski razvoj je spreminjal tudi stanovanjski prostor. Nastajale so delavske kolonije, zaposlitev in življenjske razmere pa so bile povezane z rudnikom ter okoliškimi obrati. Zaprtje cinkarne in steklarne v začetku 20. stoletja ter gospodarska kriza leta 1930 sta prebivalce močno prizadela. Dediščina Zagorja zato poleg tehničnih naprav vključuje zgodovino dela, delavskih stanovanj in družin, ki so bile od industrije odvisne.
Viri: Občina Zagorje — zgodovina ↗ · Rudarski muzej — rudarska učna pot in Evropark ↗
Mestni trg in Weinbergerjeva hiša
Ploščad pred Weinbergerjevo hišo je osrednji mestni prostor, ki mu domačini pravijo tudi zagorska dnevna soba. Prenovljen je bil leta 2015 v okviru ureditve mestnega jedra. Hiša je občinski protokolarni objekt, v njej pa delujeta Galerija Medija in spominska soba opernega pevca Ladka Korošca. Na enem mestu lahko tako združite pogled na arhitekturo, lokalno kulturno življenje in pomembno umetniško osebnost.
Posebnost ploščadi je barvna glasbena fontana z devetdesetimi šobami. Weinbergerjeva hiša poveže več različnih vsebin na enem naslovu: občinsko protokolarno rabo, Galerijo Medija in spomin na opernega pevca. Ploščad tako ni samo odprt prostor pred stavbo, ampak del mestne kulturne podobe.
Ladko Korošec in njegova spominska soba
Operni pevec Ladko Korošec se je rodil 3. avgusta 1920 v Zagorju ob Savi in umrl 21. marca 1995 v Ljubljani. Na mestni trg je umeščen spomin na umetnika, ki je ohranjal povezanost z rojstnim krajem. Pred Weinbergerjevo hišo stoji njegovo spominsko obeležje, v hiši pa je multimedijska spominska soba.
Občinska predstavitev iz leta 2021 dokumentira delo Fundacije Ladko Korošec pri ohranjanju zapuščine in urejanju sobe. Ob umetnikovem rojstnem dnevu je pred Weinbergerjevo hišo potekala spominska slovesnost. Udeleženci so poudarili njegovo povezanost z Zagorjem in sodelovanje z mladimi. Multimedijska soba takšno biografsko zgodbo poveže z glasbo ter mestu doda kulturni poudarek, ki dopolnjuje njegovo industrijsko preteklost.
Evropark kot preoblikovana rudarska krajina
Evropark je zanimiv tudi za obiskovalca, ki ga ne zanima zgolj šport. Njegova podoba je povezana s preoblikovanjem nekdanjih rudniških površin. Območje je sodilo v vplivno območje jame Dole, zaradi posedanja pa ni bilo primerno za običajno pozidavo. Prostor je postopoma dobil rekreativno vlogo; dokončna sanacija površin se je začela v okviru zapiralnih del leta 1995.
Rudarska učna pot pojasnjuje, kaj se je v tej krajini nekoč dogajalo. Predstavlja začetke pridobivanja premoga, razvoj prevozov, delo v jami Orlek in zahtevno varovanje jame Kotredež pred vodo. Pred vdori vode iz Kotredeščice so se sprva zaščitili z lesenim koritom, pozneje z gumijastimi trakovi in nazadnje z betonskim delom struge. Podzemno delo in površinski vodotok sta bila zato neposredno povezana.
Ena od zgodovinskih zgodb poti je prevoz premoga iz Orleka. Po dvigu po jašku je potoval z ozkotirno železnico do Potoške vasi, nato pa po starejšem Kotredeškem rovu proti separaciji. Rov, izdelan med letoma 1900 in 1902, je bil prilagojen prevozu s konji. Ti podatki pomagajo razumeti razdalje in infrastrukturo nekdanjega rudnika: izkopavanje v eni jami je bilo povezano s predelavo in odvozom na drugih mestih.
Zaključek pridobivanja premoga in rudarski muzej
Muzejska zgodovina navaja, da se je pridobivanje premoga v Zagorju končalo leta 1995 v jami Kotredež. Zapiralna dela so trajala do leta 2004. V različnih jamah Rudnika Zagorje so skupaj odkopali približno 36 milijonov ton rjavega premoga. Rudarska dediščina danes zato ponuja pogled v zaključeno gospodarsko obdobje, katerega posledice so še vedno vidne v krajini in mestnem razvoju.
Rudarski muzej Zagorje je vrata prvič odprl 17. novembra 1995 kot spomin na 240 let rudarjenja. Leta 2015 je bil obnovljen in dopolnjen z interaktivnimi vsebinami. Ogled vključuje fotografije razvoja rudarstva, orodje, kamnine in pripomočke, ki so jih uporabljali pri delu. Ob muzeju je težka mehanizacija, med drugim lokomotiva in rudarski vozički. Prikazani rov predstavlja jamsko podporje in načine odkopavanja, multimedijska projekcija pa dopolnjuje fizične predmete.
Rudarski muzej je na naslovu Loke pri Zagorju 22 v Kisovcu. Mestni ogled lahko dopolnite z obiskom njegovih zbirk, ki pojasnijo nekdanjo proizvodnjo v različnih jamah. Muzejska zgodovina med njimi navaja Šemnik, Kisovec, Loke, Podstrano, Orlek, Dole in Kotredež. Tudi zato se celotna rudarska zgodba ne ujema samo z današnjimi mejami mestnega naselja.
Viri: Rudarski muzej — predstavitev ↗ · Rudarski muzej — zgodovina rudnika ↗ · TIC Zagorje — park dr. Janeza Drnovška ↗
Park dr. Janeza Drnovška
Park dr. Janeza Drnovška leži v mestnem jedru ob regionalni cesti skozi Zagorje. V njem so združeni spomin na nekdanjega predsednika države in vlade, javna umetnost ter geografska posebnost mesta. Bronasti doprsni kip Janeza Drnovška, ki je živel med letoma 1950 in 2008, je izdelal kipar Mirsad Begić. V parku sta tudi pomnik petnajstemu poldnevniku in Počivavškova skulptura Prelom tisočletja.
Zaradi mestne lege je park primeren postanek med ogledom trga in drugimi kulturnimi točkami. Pri sprehodu lahko primerjate različne načine zaznamovanja kraja: spomin na posameznika, označitev geografske lege in samostojno kiparsko delo. Takšna kratka pot razširi predstavo o Zagorju, ki ga obiskovalec morda najprej povezuje samo z rudnikom.
Cerkev sv. Petra in Pavla na Cankarjevem trgu
Sedanja župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je bila zgrajena v letih 1872 in 1873, posvečena pa 25. oktobra 1874. Pri pripravi stavbišča so odstranili vrh griča s prejšnjo cerkvijo in nekdanjim pokopališčem. Z dvema zvonikoma in obsežno notranjostjo je stavba pomembna orientacijska točka Cankarjevega trga ter priča razvoju kraja v obdobju industrijske rasti.
Turistični portal povzema zgodovinski opis župnika Petra Goloba: cerkev je dolga 34 in široka 24 metrov, kupola pa dosega dvajset metrov. Glavni oltar je posvečen obema apostoloma. Franc Wolf je izdelal oltarno sliko in fresko iz leta 1886 s Kristusom ter štirimi evangelisti. Orgle Franceta Goršiča iz leta 1895 imajo petindvajset pojočih registrov.
Zgodovino prostora dopolnjuje povezava z rudarji. Nekdanji desni stranski oltar je bil posvečen njihovi zavetnici sv. Barbari. Ob notranji preureditvi v letih 1966 in 1967 sta bila stranska oltarja odstranjena, sliki pa prestavljeni na steni stranskih ladij. Pri ogledu je zato zanimiva tudi sled sprememb skozi čas, ne samo prvotna zasnova. Notranji obisk uskladite z bogoslužjem in odpiranjem cerkve.
Gorskokolesarski park Cilenca
Na pobočju Cilence nad Evroparkom je leta 2021 nastal namenski gorskokolesarski park. Uradna predstavitev navaja štiri poti: Forest Bump, Jumanji, Super Mario in French Connection. Park obsega šestnajst hektarjev, višinska razlika pa znaša od dvesto do dvesto trideset metrov. Različne trase dodajajo športno vsebino območju, ki ima sicer izrazito rudarsko zgodovino.
Opisana dostopa na vrh sta dolga približno 2,5 oziroma pet kilometrov. Po predstavitvi krajši zahteva okoli petnajst minut lahkega pedaliranja, daljši dostop pa ima zahtevnejšo traso. Cilenca Trails je projekt Kolesarskega kluba Zagorska dolina, ki je z lokalno skupnostjo pred tem sodeloval tudi pri pumptracku. Razvoj obeh prostorov tako izhaja iz iste pobude za gorsko in urbano kolesarstvo.
Viri: TIC Zagorje — Cilenca ↗
Pumptrack in načrtovanje športnega obiska
Zagorski pumptrack je nastal po pobudi Kolesarskega kluba Zagorska dolina, predstavljeni občini leta 2014. Po pripravi načrtov je poligon končno obliko dobil poleti 2017. Celotna površina obsega osemsto kvadratnih metrov, od tega petsto kvadratnih metrov voznih površin. Projekt je financirala občina, s poligonom pa je kolesarstvo dobilo poseben prostor tudi za krajšo vadbo in rekreativno vožnjo.
Pumptrack dopolnjuje ponudbo Cilence: zgoščen poligon je drugačen prostor od gorskokolesarskih vzponov in spustov po pobočju. Občina je za projekt namenila nekaj manj kot petdeset tisoč evrov, Kolesarski klub Zagorska dolina pa je pripravljal načrte in sodeloval pri oblikovanju trase. V letih 2018 in 2019 je poligon gostil finalni dirki pokala Pumpaj Slovenija, zato ima tudi dokumentirano tekmovalno zgodovino.
Kaj združiti v enem obisku Zagorja
Za prvi stik z mestom izberite Weinbergerjevo hišo, ploščad in park dr. Janeza Drnovška. Če želite razširiti zgodovinski del, dodajte rudarsko učno pot v Evroparku in obisk muzeja v Kisovcu. To sta različni predstavitvi istega širšega razvoja: pot govori o krajini in infrastrukturi, muzejski predmeti pa približajo opremo ter delo pod zemljo. Termin notranjih ogledov preverite vnaprej pri upravljavcih.
Zgodovinski prikaz Evroparka opisuje tudi plaz Ruardi iz februarja 1987. V dolino je zdrsnilo približno šestdeset tisoč kubičnih metrov materiala; plaz je prizadel osem stanovanjskih hiš in tovarno Lisca, zasuta pa je bila cesta proti Trbovljam. Po dogodku so uredili novo cestno povezavo in postavili začasni vojaški most Bailey. Most je ostal v uporabi do nove ureditve leta 2019. Ta zgodba pokaže, kako so sanacija rudniških površin, varovanje prebivalcev in prometne povezave vplivali na današnjo krajino.
Viri: TIC Zagorje — mestni trg ↗ · Rudarski muzej — predstavitev ↗ · Rudarski muzej — rudarska učna pot in Evropark ↗ · TIC Zagorje — park dr. Janeza Drnovška ↗