registrirana dediščina
Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja
Opis
Cerkev, ki je značilen primer historicistične arhitekture, je bila zgrajena leta 1906 in je opremljena z neoromanskimi oltarji Ivana Vurnika.
Cerkev sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici
Viri pregledani
Cerkev sv. Jerneja stoji na pokopališču južno od vaškega jedra Begunj pri Cerknici.

Historicistična cerkev na pokopališču
Register nepremične kulturne dediščine cerkev postavlja na pokopališče južno od jedra vasi. Sedanjo stavbo datira v leto 1906 in jo označuje kot značilen primer historicistične arhitekture. Njeno opremo opisuje kot neoromanske oltarje Ivana Vurnika. [1]
Cerkvena omemba iz leta 1320
Janez Höfler prvo izrecno cerkveno omembo navaja za 21. april 1320. Zapis iz kartularja Bistre govori o cerkvi sv. Jerneja v vasi Vegaun. Letnica 1260 v istem odstavku spremlja krajevno ime, ne nastanka cerkve. Höfler sedanjo cerkev datira v leto 1906, njeno posvetitev v leto 1916, ustanovitev župnije pa v leto 1905. Navaja tudi njeno zastopanost v cerkvenih popisih iz let 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. [2]
Podaljšanje cerkve in postopno opremljanje
Zapis na Starih slikah iz leta 2021 ustanovitev samostojne župnije povezuje z dekretom z dne 23. novembra 1906 in s prvim župnikom Frančiškom Dimnikom. Načrte pripisuje Janezu Jakscheju oziroma Jakšetu iz Postojne, gradnjo pa Janezu Ronku iz Cerknice. Cerkev so podaljšali za štirinajst metrov na skupno dolžino dvaintrideset metrov; od stare stavbe naj bi ostal le zvonik. [3]
Klopi, prižnico in križev pot so postavili leta 1908. Slikar Matija Bradaška iz Kranja je naslikal postaje križevega pota. Kovinske stopnice na kor in obhajilni mizi so sledile leta 1909, glavni oltar leta 1910 in stranska leta 1911. Zapis vse tri oltarje in prižnico pripisuje ljubljanskemu rezbarju Ivanu Pengovu. Fasado in tlak so naredili leta 1913. [3]
Jernej in zamenljive oltarne slike
Po istem opisu osrednji Jernejev kip drži nož in knjigo. Oltar ima mehanizem za namestitev velike slike pred kip. Slika Srca Jezusovega je delo Blaža Farčnika, Marijo Brezmadežno pa je leta 1940 naslikal župnik Viktor Turk. Levi stranski oltar je Marijin, desni Jožefov. [3]
Starejša utrjena predhodnica
Notranjski leksikon v pregledu Begunj pri Cerknici za leto 1618 omenja zaščito prvotne cerkve s protiturškim taborom. V bližini posebej obravnava kapelo sv. Ožbolta kot prezbiterij stare gotske cerkve. Ta manjša kapela je druga cerkvena identiteta in ni stavba sv. Jerneja, predstavljena tukaj. [6]
Slovesnost 26. avgusta 1956
Janja Kozarka v objavi iz leta 2012 fotografijo duhovnikov datira v 26. avgust 1956 in dogodek predstavlja kot petdesetletnico posvetitve župnijske cerkve. Med sedečimi prepozna begunskega župnika in dekana Franca Hitija, škofa Antona Vovka ter zidarskega mojstra Janeza Ronka, graditelja cerkve iz leta 1906. Pri Ronku popravi zapis na hrbtni strani: tam navedeni Tone je bil Janezov sin in duhovnik, ne prikazani graditelj. [4]
V komentarju k objavi je popisan tudi drugi izvod iste fotografije. Njegov hrbtni napis ob istem datumu omenja petdesetletnico župnije in župnijske cerkve ter podpis Fr. Hiti, župnik in dekan. Obletno poimenovanje te objave se tako razlikuje od Höflerjevega podatka o posvetitvi leta 1916. [4]
Spomin na petkove vaje na koru
Vika Turšič v svojem pričevanju iz leta 2022 opisuje mešani cerkveni zbor, v katerem je pela tudi sama. Pod vodstvom njenega očeta, organista in zborovodje Janeza Kranjca, je prepeval pri maši ob deseti uri. Vaje so potekale ob petkih zvečer na cerkvenem koru. Neogrevani prostor je pozimi pomenil mrzle vaje. [5]
Kranjec je pevce spremljal na orgle in prinašal nove skladbe. Posebej je vadil z glasom, ki je imel težave, razumevanje besedila pa je povezoval z načinom petja. Avtorica se spominja, da so novo pesem, naučeno v petek, pogosto zapeli že pri nedeljski maši. Pred božičem, veliko nočjo, v adventu in postnem času so vadili njegove maše za posamezne praznike. [5]
Za vsako mašo je v zvezek zapisal izvedene pesmi ter pripombo o petju. Partiture je najprej razmnoževal ročno z indigom, pozneje uporabljal pisalni in ciklostilni stroj ter nato fotokopiranje. Turšičeva s tem opisuje konkretno pripravo glasbe za bogoslužje v svojem zboru, ne današnjega urnika ali sestave pevcev. [5]
Zunanjščina na fotografiji iz leta 2020
Fotografija Petra Miloševića z dne 22. julija 2020 kaže cerkev ob grobovih. Dolgo bočno steno členijo visoka polkrožno zaključena okna in izstopajoči navpični pasovi. Nad srednjim delom je trikotni poudarek s polkrožnim oknom. Na desni je zaobljen višji zaključek stavbe, pred njim nižji prizidek z dvojnim polkrožnim oknom. Kvadratni zvonik ima uro pod visoko zvonično odprtino ter zeleno večstopenjsko streho z odprtim vmesnim delom in konico. [7]
Pogosta vprašanja
- Kje stoji cerkev sv. Jerneja?
- Na pokopališču južno od jedra Begunj pri Cerknici. [1]
- Kdaj Höfler navaja prvo cerkveno omembo?
- 21. aprila 1320. [2]
- Kdo je po zgodovinskem zapisu naslikal križev pot?
- Matija Bradaška iz Kranja. [3]
- Kdo je bil navzoč na obletni fotografiji iz leta 1956?
- Med sedečimi so Franc Hiti, škof Anton Vovk in graditelj Janez Ronko. [4]
- Kje je po spominu Vike Turšič vadil cerkveni zbor?
- Ob petkih zvečer na cerkvenem koru. [5]
- Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev?
- Register navaja leto 1906. [1]
Viri predstavitve
- RNPD — Begunje pri Cerknici, cerkev sv. Jerneja, EŠD 1613
- Janez Höfler — Historična topografija Kranjske, tiskana 148, fizična 150, odstavek 25
- Stare slike — 1920 Begunje – Nova cerkev svetega Jerneja, 29. avgust 2021
- Janja Kozarka — 1956 Begunje pri Cerknici – 50-letnica posvetitve cerkve, 9. september 2012
- Vika Turšič — 1971 Sveta gora – Pevci na izletu, 19. junij 2022
- Notranjski leksikon — Begunje pri Cerknici
- Petar Milošević — Cerkev svetega Jerneja, 22. julij 2020, CC BY 4.0
Lega
Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.
Varstvene usmeritve
stavbe (strokovne zasnove 2008)
Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.
Še v občini Cerknica
Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.
Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta
prva četrtina 15. stol.
Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1619Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja
zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.
registrirana dediščinaEŠD 1614Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana
zadnja četrtina 14. stol., 1397, tretja četrtina 15. stol., 17. stol.
Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.
registrirana dediščinaEŠD 27Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija
16. stol., 17. stol., 1692
Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.
registrirana dediščinaEŠD 2321Brezje - Cerkev sv. Jurija
druga polovica 17. stol.
Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.
registrirana dediščinaEŠD 1707Cajnarje - Cerkev sv. Jurija
zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.
Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.
registrirana dediščinaEŠD 2408Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva
14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825
Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.
spomenik lokalnega pomenaEŠD 66Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika
zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642
Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.
registrirana dediščinaEŠD 1703Cerknica - Cerkev sv. Roka
druga četrtina 17. stol., 1630-1644
Cerkev stoji v severnem delu Cerknice, v predelu Kamna Gorica.
registrirana dediščinaEŠD 1704