Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Baročna cerkev ob vaškem robu

Register nepremične kulturne dediščine cerkev umešča na pokopališče ob vzhodnem robu vasi. Opisuje jo kot enoladijsko baročno stavbo s kakovostnim glavnim oltarjem iz prve polovice osemnajstega stoletja. Ob cerkvi stoji lipa. Prvo omembo povezuje z vizitacijo leta 1581; ta podatek govori o dokumentirani navzočnosti cerkve, ne o letu njene gradnje. [1]

Prezbiterij iz leta 1743

Janez Höfler pri cerkvi Marijinega vnebovzetja navaja prezbiterij iz leta 1743. Zastopana je v cerkvenih popisih iz let 1581, 1684, 1689, 1757 in 1783. Krajevna omemba iz leta 1260, navedena ob imenu Bezuljaka, ni izrecna omemba te cerkve. [2]

Baročna razširitev in poznejša obnova

Notranjski leksikon v predstavitvi Bezuljaka nastanek cerkve domnevno postavlja v dvanajsto stoletje. To ostaja domneva tega krajevnega pregleda. Za leto 1743 navaja povečanje cerkve in njeno preureditev v baročnem slogu. Poznejšo obnovo datira v sredino devetdesetih let dvajsetega stoletja. [5]

Leksikon opisuje tudi navado zvonjenja z navčkom za umrle Bezuljane v tujini. Povezuje jo s hvaležnostjo izseljencem, ki so denarno podpirali domače vaške projekte. Navček opredeli kot enega od treh cerkvenih zvonov. [5]

Novi bronasti zvonovi leta 1924

Marija Hren v prispevku iz leta 2015 piše, da je imela cerkev najmanj od leta 1743 tri zvonove. Mali in veliki zvon, ki je bil počen, so prelili leta 1907 oziroma 1909. Leta 1917 je avstro-ogrska vojska odvzela srednji in veliki zvon, v zvoniku pa je ostal mali. [3]

Vaščani so konec leta 1923 pri Strojni livarni in zvonarni Samasa v Ljubljani naročili veliki in srednji zvon ter prelitje malega. Bronaste zvonove so blagoslovili in dvignili 25. maja 1924. Mali je uglašen na C, veliki na Fis in srednji na A. [3]

Napise je sestavil čevljar in mežnar Janez Popek. S ključarjem Antonom Hrenom – Mivčem sta zbirala denar pri vaščanih, po Menišiji in pri izseljencih v ZDA. Del sredstev je prinesla prodaja lesa iz cerkveno-soseskinega gozda. Račun je znašal štiriindevetdeset tisoč dinarjev. Zvonove je blagoslovil dekan Jožef Juvanec ob pomoči Mateja Ježka in Jožefa Laznika. [3]

Botri in botre zvonov so bili gospodarji in njihove žene, ki so največ prispevali. Botrice so imele okrašene sveče, botri pripete šopke. Janeza Popka je leta 1932 kot mežnar nasledil sin Anton, ki ga Hrenova posebej izpostavlja kot zvonikarja. [3]

Pletenje vencev za avgustovsko žegnanje

Danica Červek ob fotografiji iz leta 1952 opisuje priprave na žegnanje ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Vaščani so se zbrali v tednu pred praznikom in spletli vence za domačo cerkev. Zelenje so nabirali na senožeti Pri kamnu nad Otonico, veje pa na Kotovčkovem vrtu razdelili na manjše vejice. [4]

Pletli so v parih: eden je vejice podajal, drugi jih je povezoval z dreto, močno čevljarsko nitjo. Nit so imeli navito na palčki v količini, potrebni za posamezni venec. Po potrebi so več končanih vencev povezali skupaj in jih v cerkvi obesili v kolone. Červekova zelenje imenuje pušpan; anonimni komentarji k objavi temu oporekajo, zato botanična določitev ni nesporna. [4]

Med sodelujočimi avtorica prepozna več sorodnikov: sestri Marto in Ano Hren ter dvojčka Slavca in Tončko Popek. Priprava cerkvene okrasitve je tako v tem pričevanju dokumentirana tudi kot skupno delo več članov istih družin. [4]

Konservatorsko priporočilo za zvonik

Poročilo v reviji Varstvo spomenikov iz leta 1950 navaja, da je med vojno vihar odnesel streho zvonika. Njeno obliko označuje kot psevdogotsko in neskladno z značajem stavbe. Župni urad jo je nameraval obnoviti v isti obliki in s pločevinasto kritino. [6]

Po ogledu je Zavod svetoval štiristrano piramido, prekrito z bobrovci. Takšno rešitev je ocenil kot slogovno primernejšo in lažje izvedljivo. Poročilo dokumentira priporočilo, ne potrditve njegove izvedbe. Zato predlagane piramide ne enačimo s streho, vidno na poznejši fotografiji. [6]

Zunanjščina na fotografiji iz leta 2019

Doremov posnetek z dne 9. marca 2019 kaže cerkev nad pokopališkim obzidjem. Kvadratni zvonik ima uro in dvojne polkrožno zaključene zvonične odprtine, ločene z osrednjim stebričem. Pokriva ga večstopenjska čebulasta streha s križem. Ob njem se razteza dolga ladja z dvokapnico. Na desni se stavba nadaljuje z nižjim volumenom. V ospredju so vidni grobovi in kamniti vhodni slop pokopališča. Fotografija prikazuje zunanjščino leta 2019, ne notranje oltarne opreme. [7]

Pogosta vprašanja

Kje stoji bezuljaška cerkev?

Na pokopališču ob vzhodnem robu Bezuljaka. [1]

Kaj register posebej izpostavlja v notranjščini?

Kakovosten glavni oltar iz prve polovice osemnajstega stoletja. [1]

Kdaj so dvignili nove bronaste zvonove?

25. maja 1924, po blagoslovu. [3]

Kdaj so po pričevanju pripravljali vence?

V tednu pred žegnanjem ob Marijinem vnebovzetju, 15. avgusta. [4]

Kaj je Zavod svetoval za streho zvonika?

Štiristrano piramido z bobrovci; zapis je priporočilo, ne dokaz izvedbe. [6]

Kdaj leksikon datira poznejšo obnovo?

V sredino devetdesetih let dvajsetega stoletja. [5]