Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev na robu vasi

Register nepremične kulturne dediščine postavlja cerkev sredi pokopališča na strmo pobočje roba Bločic v občini Cerknica. Opredeli jo kot srednjeveško enoladijsko podružnično in romarsko cerkev. Glavni tako imenovani zlati oltar je datiran v leto 1672, freske v ladji pa pripisane krogu Suškega mojstra okoli leta 1460. [1]

Bratovščina in stari popisi

Janez Höfler navaja listino z dne 10. aprila 1397, v kateri je cerkev omenjena z bratovščino. Kraj je zapisan kot Oblaczicz. Pri listini z dne 24. avgusta 1404 opozori na ime bratovščine svetega Primoža in svetega Martina. V njegovem cerkvenem pregledu je bločiška podružnica navedena tudi v popisih iz let 1526, 1573, 1581, 1689, 1757 in 1783. Ladjo označuje kot še srednjeveško. [6]

Prostor in prezidave po raziskavi leta 1991

Uroš Lubej v poročilu iz leta 1992 opiše zaporedje zvonika, pravokotne ladje, slavoloka in prezbiterija od severa proti jugu. Zvonica je banjasto obokana. Ladja ima raven strop in zidan pevski kor, vanjo pa vodi kamniti portal z letnico 1869. Rebra zvezdastega oboka prezbiterija nosijo geometrične konzole; na stičiščih sta dva okrogla in dva ščitasta sklepnika. [2]

Lubej poznogotski obok postavlja na začetek šestnajstega stoletja. Register prezbiterij datira v sedemnajsto stoletje. Pri obnovi leta 1852 so po Lubejevih ugotovitvah ladjo nadzidali za približno sedemdeset centimetrov, postavili stropno konstrukcijo in izdelali novo kapo zvonika. Dvainštirideset let pozneje se je del strehe vdrl; sledila sta popravilo in beljenje. Leta 1912 je zvonik dobil kositrno streho, naslednje leto pa so ladjo prekrili z zarezniki. [2]

Poleti 1991 je župnijski urad Grahovo napovedal zamenjavo stropa in ostrešja. Raziskovalci so pod beleži na vzhodni, zahodni in slavoločni steni našli poslikavo do višine 330 centimetrov. Nad njeno zgornjo borduro je bil novejši omet. Pri dovoljenju za obnovo so zahtevali zaščito površin sten in ohranitev zasnove ostrešja nad ladjo. V ladji je Lubej popisal še lesene oltarje svetega Klemena, Andreja in Tomaža apostola ter prižnico z baldahinom. To opremo je uvrstil v drugo polovico devetnajstega stoletja. [2]

Prizori in zapisi na freskah

Notranjski leksikon med delno odkritimi poslikavami suško-bodeško-prileške delavnice našteva Katarino, Barbaro, Apolonijo, Ahaca in Andreja. Fotografski napisi Andreja umeščajo ob zazidano gotsko okno. Drugo moško figuro previdno označujejo kot svetega Primoža ali svetega Ahaca, zato njena identifikacija v tem pregledu ostaja odprta. [3]

V galeriji je dokumentiran tudi Pohod svetih Treh kraljev. Na oblačilih treh svetnic so grafiti iz protestantskega časa; napisi omenjajo Vincencija Pergerja in Daniela de Amacilis. Leksikon posebej predstavi kamniti kropilnik iz šestnajstega stoletja ter pismo papeža Inocenca XI. iz leta 1684, s katerim je romarski cerkvi podelil odpustke. [3]

Kaj pokaže reprodukcija treh svetnic

Na objavljeni reprodukciji stojijo tri figure pred zelenim ozadjem, obrobljenim z rdečerjavim pasom. Pri levi figuri je viden dolg meč s svetlim ročajem, ob srednji stolp z več pasovi in stožčasto streho, desna pa v dvignjeni roki drži kleščam podoben predmet. Srednja in desna figura imata ohranjena obraza, kroni in okrogla svetniška sija; zgornji del leve figure manjka. [4]

Oblačila so razčlenjena z ostrimi, lomljenimi gubami. Srednja figura nosi rdečo obleko in plašč, desna svetlo zeleno oblačilo z rdečimi deli. Na spodnjih delih oblačil se razločno vidijo vpraskani znaki in vrstice napisov. Reprodukcija kaže tudi obsežne izgube barvne površine pri spodnjem robu in svetlejše zaplate na desni figuri. Posnetek je detajl poslikave, ne pregled celotne notranjščine. [4]

Spomin domačina na obnovo

Miha Jernejčič je v občinskem glasilu aprila 2016 zabeležil pričevanje Matevža Žnidaršiča o obnovi leta 1991. Vaščani so cerkev adaptirali samoiniciativno s prostovoljnim delom. Žnidaršič je poudaril, da opravljenih ur niso beležili, čeprav so pri delu sodelovali v precejšnjem obsegu. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana?

Na strmem pobočju roba Bločic, sredi pokopališča. [1]

Kdaj je nastal zlati glavni oltar?

Register ga datira v leto 1672. [1]

Katere svetnice prikazuje objavljena freska?

Katarino, Barbaro in Apolonijo. [3]

Kaj je dokumentirano ob apostolu Andreju?

Zazidano gotsko okno ob freski. [3]

Kaj je papež podelil cerkvi leta 1684?

Inocenc XI. ji je s pismom podelil odpustke. [3]

Kdaj je v listini omenjena bratovščina?

Höfler navaja listino z dne 10. aprila 1397. [6]