Preskoči na vsebino

registrirana dediščina

Bločice - Cerkev sv. Primoža in Felicijana

Opis

Srednjeveška enoladijska podružnična in romarska cerkev je prvič omenjena 1397, prezbiterij je bil dodan v 17. stol. V ladji so ohranjene freske, ki sodijo v krog Suškega mojstra iz okoli 1460. Glavni t.i. zlati oltar je iz 1672.

Cerkev sv. Primoža in Felicijana na Bločicah

Viri pregledani

Cerkev na pokopališču na robu Bločic hrani srednjeveške freske, zlati oltar iz leta 1672 in sledove poznejših prezidav.

Detajl srednjeveške freske treh svetnic z njihovimi atributi in vpraskanimi napisi
Freska Katarine, Barbare in Apolonije v cerkvi na Bločicah. Umetnina iz 15. stoletja; datum fotografije ni naveden. Reprodukcija po Notranjskem leksikonu (Ljubo Vukelič), Commons PD-Art / Public Domain Mark 1.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP, brez izreza. Izvirnik fotografije · PD-Art / Public Domain Mark 1.0

Cerkev na robu vasi

Register nepremične kulturne dediščine postavlja cerkev sredi pokopališča na strmo pobočje roba Bločic v občini Cerknica. Opredeli jo kot srednjeveško enoladijsko podružnično in romarsko cerkev. Glavni tako imenovani zlati oltar je datiran v leto 1672, freske v ladji pa pripisane krogu Suškega mojstra okoli leta 1460. [1]

Bratovščina in stari popisi

Janez Höfler navaja listino z dne 10. aprila 1397, v kateri je cerkev omenjena z bratovščino. Kraj je zapisan kot Oblaczicz. Pri listini z dne 24. avgusta 1404 opozori na ime bratovščine svetega Primoža in svetega Martina. V njegovem cerkvenem pregledu je bločiška podružnica navedena tudi v popisih iz let 1526, 1573, 1581, 1689, 1757 in 1783. Ladjo označuje kot še srednjeveško. [6]

Prostor in prezidave po raziskavi leta 1991

Uroš Lubej v poročilu iz leta 1992 opiše zaporedje zvonika, pravokotne ladje, slavoloka in prezbiterija od severa proti jugu. Zvonica je banjasto obokana. Ladja ima raven strop in zidan pevski kor, vanjo pa vodi kamniti portal z letnico 1869. Rebra zvezdastega oboka prezbiterija nosijo geometrične konzole; na stičiščih sta dva okrogla in dva ščitasta sklepnika. [2]

Lubej poznogotski obok postavlja na začetek šestnajstega stoletja. Register prezbiterij datira v sedemnajsto stoletje. Pri obnovi leta 1852 so po Lubejevih ugotovitvah ladjo nadzidali za približno sedemdeset centimetrov, postavili stropno konstrukcijo in izdelali novo kapo zvonika. Dvainštirideset let pozneje se je del strehe vdrl; sledila sta popravilo in beljenje. Leta 1912 je zvonik dobil kositrno streho, naslednje leto pa so ladjo prekrili z zarezniki. [2]

Poleti 1991 je župnijski urad Grahovo napovedal zamenjavo stropa in ostrešja. Raziskovalci so pod beleži na vzhodni, zahodni in slavoločni steni našli poslikavo do višine 330 centimetrov. Nad njeno zgornjo borduro je bil novejši omet. Pri dovoljenju za obnovo so zahtevali zaščito površin sten in ohranitev zasnove ostrešja nad ladjo. V ladji je Lubej popisal še lesene oltarje svetega Klemena, Andreja in Tomaža apostola ter prižnico z baldahinom. To opremo je uvrstil v drugo polovico devetnajstega stoletja. [2]

Prizori in zapisi na freskah

Notranjski leksikon med delno odkritimi poslikavami suško-bodeško-prileške delavnice našteva Katarino, Barbaro, Apolonijo, Ahaca in Andreja. Fotografski napisi Andreja umeščajo ob zazidano gotsko okno. Drugo moško figuro previdno označujejo kot svetega Primoža ali svetega Ahaca, zato njena identifikacija v tem pregledu ostaja odprta. [3]

V galeriji je dokumentiran tudi Pohod svetih Treh kraljev. Na oblačilih treh svetnic so grafiti iz protestantskega časa; napisi omenjajo Vincencija Pergerja in Daniela de Amacilis. Leksikon posebej predstavi kamniti kropilnik iz šestnajstega stoletja ter pismo papeža Inocenca XI. iz leta 1684, s katerim je romarski cerkvi podelil odpustke. [3]

Kaj pokaže reprodukcija treh svetnic

Na objavljeni reprodukciji stojijo tri figure pred zelenim ozadjem, obrobljenim z rdečerjavim pasom. Pri levi figuri je viden dolg meč s svetlim ročajem, ob srednji stolp z več pasovi in stožčasto streho, desna pa v dvignjeni roki drži kleščam podoben predmet. Srednja in desna figura imata ohranjena obraza, kroni in okrogla svetniška sija; zgornji del leve figure manjka. [4]

Oblačila so razčlenjena z ostrimi, lomljenimi gubami. Srednja figura nosi rdečo obleko in plašč, desna svetlo zeleno oblačilo z rdečimi deli. Na spodnjih delih oblačil se razločno vidijo vpraskani znaki in vrstice napisov. Reprodukcija kaže tudi obsežne izgube barvne površine pri spodnjem robu in svetlejše zaplate na desni figuri. Posnetek je detajl poslikave, ne pregled celotne notranjščine. [4]

Spomin domačina na obnovo

Miha Jernejčič je v občinskem glasilu aprila 2016 zabeležil pričevanje Matevža Žnidaršiča o obnovi leta 1991. Vaščani so cerkev adaptirali samoiniciativno s prostovoljnim delom. Žnidaršič je poudaril, da opravljenih ur niso beležili, čeprav so pri delu sodelovali v precejšnjem obsegu. [5]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana?
Na strmem pobočju roba Bločic, sredi pokopališča. [1]
Kdaj je nastal zlati glavni oltar?
Register ga datira v leto 1672. [1]
Katere svetnice prikazuje objavljena freska?
Katarino, Barbaro in Apolonijo. [3]
Kaj je dokumentirano ob apostolu Andreju?
Zazidano gotsko okno ob freski. [3]
Kaj je papež podelil cerkvi leta 1684?
Inocenc XI. ji je s pismom podelil odpustke. [3]
Kdaj je v listini omenjena bratovščina?
Höfler navaja listino z dne 10. aprila 1397. [6]

Lega

Cerkev sredi pokopališča stoji na strmem pobočju roba vasi Bločice.

Varstvene usmeritve

stavbe (strokovne zasnove 2008)

Za konkretni varstveni režim in za kulturnovarstvene pogoje je pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta stran jih ne nadomešča.

Še v občini Cerknica

Druge enote nepremične kulturne dediščine v isti občini, najprej enote iste vrste.

  • Begunje pri Cerknici - Cerkev sv. Jerneja

    prva četrtina 20. stol., 1906

    Cerkev stoji na pokopališču južno od jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1613
  • Begunje pri Cerknici - Kapela sv. Ožbolta

    prva četrtina 15. stol.

    Kapela stoji na vzhodnem robu jedra vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1619
  • Bezuljak - Cerkev Marijinega vnebovzetja

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, prva polovica 18. stol.

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na vzhodnem robu vasi, ob njej raste lipa.

    registrirana dediščinaEŠD 1614
  • Bloška Polica - Cerkev sv. Vincencija

    16. stol., 17. stol., 1692

    Cerkev, obdana s pokopališčem, stoji na južnem robu Bloške Police.

    registrirana dediščinaEŠD 2321
  • Brezje - Cerkev sv. Jurija

    druga polovica 17. stol.

    Cerkev stoji v zahodnem delu vasi.

    registrirana dediščinaEŠD 1707
  • Cajnarje - Cerkev sv. Jurija

    zadnja četrtina 16. stol., 18. stol.

    Cerkev stoji na vrhu vzpetine severno nad naseljema Cajnarje in Reparje, vzhodno od naselja Gora.

    registrirana dediščinaEŠD 2408
  • Cerknica - Cerkev Marijinega rojstva

    14. stol., tretja četrtina 15. stol., 1472, prelom 15. stol. in 16. stol., 1480-1520, 17. stol., 18. stol., druga četrtina 19. stol., 1825

    Cerkev stoji na vrhu griča sredi Cerknice, v okviru protiturškega tabora.

    spomenik lokalnega pomenaEŠD 66
  • Cerknica - Cerkev sv. Janeza Krstnika

    zadnja četrtina 16. stol., 1581, druga četrtina 17. stol., 1642

    Cerkev s pokopališčem stoji južno od Cerknice.

    registrirana dediščinaEŠD 1703
  • Cerknica - Cerkev sv. Roka

    druga četrtina 17. stol., 1630-1644

    Cerkev stoji v severnem delu Cerknice, v predelu Kamna Gorica.

    registrirana dediščinaEŠD 1704

Vsa dediščina v občini Cerknica