Brod - Cerkev sv. Marije Magdalene

Podružnična cerkev ob Senožetih

Cerkev sv. Marije Magdalene stoji na severovzhodnem obrobju vasi Brod, ob vznožju Senožeti. Gre za podružnično cerkev v občini Bohinj, ki jo register kulturne dediščine vodi z EŠD 1644 in EID 1-01644. Stavba ima eno ladjo srednjeveškega izvora, ki je bila pozneje barokizirana, ter baročni zvonik. [1]

Register na zunanjščini razlikuje tri plasti poslikav: iz začetka petnajstega stoletja, iz obdobja med letoma 1460 in 1470 ter iz leta 1534. Notranje freske umešča v čas po letu 1520. [1]

Posvetitev leta 1521 in starejše patrocinijske omembe

Janez Höfler v zgodovinskem pregledu cerkva Brod poveže z zapisom krajevnega imena Vurte iz leta 1253. Cerkev navaja v listini z dne 4. decembra 1503. Za posvetitev določa 26. junij 1521, ko jo je opravil škof Krištof Ravbar; podatek opira na vizitacijo iz leta 1654. [2]

V zapisu iz leta 1689 je cerkev navedena pod imenom svetega Jerneja. Höfler posebej navaja stranski oltar, posvečen temu svetniku. Pri stavbi izpostavlja še ohranjeno srednjeveško ladjo in gotsko obokan kor. Stenske freske povezuje z Jernejem iz Loke. [2]

Krištofove upodobitve in Marija z Jezusom

Predstavitev Turizma Bohinj najstarejši del stavbe povezuje s fresko svetega Krištofa na južni zunanji strani ladje. Med starejšimi podobami navaja ostanke Marije z Jezusom iz druge polovice petnajstega stoletja. Veliko Krištofovo upodobitev iz leta 1534 pripisuje Jerneju iz Loke. [3]

V notranjščini izpostavlja mučeništvo svete Katarine, Veronikin prt in svetega Florijana. Poznogotske oblike notranjih poslikav se prepletajo z renesančnimi. Okras trtnih vitic in cvetov na oboku umešča približno v leto 1520 ter ga pripisuje neznanemu mojstru. [3]

Zlati oltar in poslikana oltarna miza

Glavni oltar je v turistični predstavitvi opisan kot rezljan oltar v slogu zlatih oltarjev. Na njegovem spodnjem delu je navedena letnica 1707, medtem ko registrski opis navaja leto 1702. Na sprednji strani oltarne mize je cvetlično poslikan antependij s podobo svete Magdalene v puščavi; Turizem Bohinj ga umešča v isto obdobje kot oltar. [3]

Kaj so pri odkrivanju fresk zabeležili konservatorji?

Konservatorsko poročilo za leto 1966 odkrivanje poslikav na Brodu povezuje z akademskim slikarjem M. Dovjakom in umetnostnim zgodovinarjem F. Golobom. Na južni steni prezbiterija je bila odkrita renesančna kompozicija Katarinine legende. Pod njo so opisali naslikano balustrado s pregrinjali, svečnik in odprto knjigo. Za oltarjem je bil Veronikin prt z angeli, v okenskih nišah poškodovane svetniške figure, na rebrastem oboku pa rastlinsko okrasje. [4]

Severna stena je bila poškodovana zaradi dolgotrajne vlage. Ohranjen motiv so razlagali kot verjetni Vnebohod. Na slavoločni steni sta ostala spodnji del arhitekturne poslikave in rastlinski okras; pregled ladje ni pokazal fresk. Na južni zunanji steni ladje so tedaj dokončno odkrili ohranjena dela Marije v mandorli in Krištofa, ki sta bila delno odprta že leta 1960. Poročilo navaja petinštirideset kvadratnih metrov odkritih fresk, očiščenih in ponekod utrjenih, ter za leto 1967 napoveduje nadaljevanje restavriranja in drenažo ob severni steni. [4]

Starejšo zunanjo Marijino podobo poročilo slogovno povezuje s prileško-suško skupino, starejšega Krištofa pa s furlanskim krogom. Na južni steni prezbiterija opisuje Krištofa in druge svetnike v naslikanih nišah, z letnico 1534 in pripisom Jerneju iz Loke. [4]

Obnova strehe, zvonika in zunanjščine leta 1994

Gorenjski glas je julija 1994 poročal o obnovi cerkve na Brodu, ki so jo domačini podprli z denarjem in delom. Posegi so zajeli zvonik, streho, fasado in odvodnjavanje. Obnovljeno cerkev je blagoslovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, po slovesnosti pa so na Brodu pripravili pogostitev obiskovalcev. [5]

Brod v restavratorskih raziskavah šestdesetih let

Časopisni zapis iz oktobra 1967 je Brod uvrstil med kraje, kjer sta delala restavratorja France Golob in Miha Pirnat. Pri primerjavi Krištofovih kompozicij je brodsko podobo umestil na steno prezbiterija. Delo Jerneja iz Loke je obravnaval skupaj s Krištofom pri svetem Janezu v Bohinju; domnevo o njegovem učenju pri mojstru radovljiške freske je izrecno predstavil kot nedokazano. [6]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev na Brodu?

Na severovzhodnem obrobju Broda v Bohinju, ob vznožju Senožeti. [1]

Kdaj je bila cerkev posvečena?

Höfler navaja 26. junij 1521 in škofa Krištofa Ravbarja, po podatku vizitacije 1654. [2]

Kdo je naslikal Krištofa iz leta 1534?

Turizem Bohinj ga pripisuje Jerneju iz Loke. [3]

Kako Turizem Bohinj opiše glavni oltar?

Kot rezljan oltar v slogu zlatih oltarjev z letnico 1707 na spodnjem delu. [3]

Kaj so obnavljali leta 1994?

Zvonik, streho, fasado in odvodnjavanje; delo so podprli domačini. [5]

Ali je poročilo 1966 opisalo vlago?

Da. Severna stena prezbiterija je bila poškodovana zaradi dolgotrajne vlage. [4]