Dobravica - Cerkev sv. Gregorja

Baročna cerkev sredi Dobravice

Cerkev sv. Gregorja stoji v središču Dobravice na manjši vzpetini. Register jo opredeljuje kot enotno zasnovano baročno arhitekturo. Martin Hostnik v župnijski predstavitvi opisuje zaporedje ladje, prezbiterija in zvonika: najširša ladja se poševno zoži v oltarni prostor, zvonik pa je prizidan k njegovi zaključni steni. Za celotno stavbo navaja dolžino šestnajst metrov in širino 9,60 metra. [1][2]

Severno vhodno pročelje členijo pilastri, kamniti portal, veliko okno nad njim in dve niši za kipa. Dataciji portala se v virih razlikujeta: register navaja letnico 1752, Hostnikov opis pa 1753. Lesena vrata po župnijskem zapisu nosijo letnico 1822. Na bočnih stenah se pravokotna okna kombinirajo s polkrožnimi odprtinami pod napuščem. [1][2]

Pričevanje o starejši notranjosti

Župnijska predstavitev povzema vizitacijo 21. julija 1631, ki jo je opravil škofov avditor Maximus Rigus. Zapis je takratno cerkev opisal kot temno stavbo s tremi majhnimi okni in enim zvonom. Navajal je glavni oltar sv. Gregorja ter ozek, neposvečen stranski oltar sv. Kancijana. [1][2]

Navodila po vizitaciji so zahtevala razširitev in zasteklitev oken ter odstranitev stranskega oltarja. Pri glavnem oltarju so opozorila na manjkajočo liturgično opremo. Ti podatki opisujejo starejšo ureditev cerkve, pred sedanjo baročno opremo. Današnji glavni oltar in slikana stranska oltarja register uvršča v leto 1764 oziroma v isti čas. [1][2]

Glavni oltar sv. Gregorja iz leta 1764

Glavni oltar ima na vsaki strani osrednje niše po dva stebra: zunanji je gladek, notranji zavit. Njegov nastavek se ukrivlja proti prostoru. V niši stoji pozlačeni kip Gregorja Velikega v papeškem oblačilu, s knjigo v levi in palico v desni roki. Ozadje zapolnjujejo naslikani angeli ob zastoru; nad svetnikom je upodobljen golob. [2]

Hostnik v knjigi, ki jo drži kip, navaja ime ljubljanskega slikarja in pozlatarja Antona Mihaela Fayenza ter letnico 1764. Njegovega morebitnega rezbarskega avtorstva zapis ne potrjuje. Ob Gregorju so kipi sv. Sebastijana, Janeza Nepomuka, Roka in Frančiška Ksaverskega. Zgornji del oltarja prikazuje Marijino kronanje s Sveto trojico, ob straneh pa sta sedeča angela. [2]

Oltarne slike in slikana stranska oltarja

Župnijski opis navaja dve sliki, ki sta nekdaj zapirali glavno oltarno nišo in sta bili ob pripravi zapisa shranjeni na koru. Prva prikazuje sv. Gregorja na oblakih s peresom in knjigo. Druga je Brezmadežna Marija, delo F. Blaznika iz leta 1902, s kačo ob nogah in angeli s cvetjem. [2]

Levi stranski oltar je posvečen sv. Kozmu in Damijanu, desni Ignaciju Lojolskemu. Njuna nastavka sta naslikana na steno: ob oltarni sliki sta para stebrov, nad njima okras z zastorom in volutami. Levi oltar zgoraj prikazuje trpečega Kristusa, desni Žalostno Mater Božjo. Na levi oltarni sliki stojita Kozma in Damijan ob Kristusu s križem; Ignacija na desni spremlja angel s knjigo. [2]

Pevski kor, prižnica in votivni kipci

Pevski kor podpirata dva kamnita stebra. Hostnik njegovo gradnjo datira v leto 1829 po napisu v kartuši na korski steni. Prižnica je pripeta ob slavolok in dosegljiva po ozkih lesenih stopnicah. Na njenih proti cerkvenemu prostoru obrnjenih stranicah so slike evangelistov z njihovimi znamenji in imeni. [2]

Ob vzhodni steni ladje je v župnijskem opisu navedena omarica z majhnimi kipci domačih živali, povezanimi s priporočanjem živine svetnikoma Kozmu in Damijanu. Spovednica pod korom je bila prenesena iz cerkve na Pijavi Gorici. Na enem opečnem tlakovcu pred prezbiterijem sta letnica 1886 in črki G. P.; Hostnik njenega pomena ne razglasi za dokončno pojasnjenega. [2]

Zvonovi in povojna popravila

Zvonik ima po župnijski predstavitvi kvadratno osnovo 4,40 krat 4,40 metra. Njegov spodnji prostor služi kot zakristija. Leta 1924 je cerkev dobila tri jeklene zvonove, naročene v jeseniški livarni. Zapis navaja težo tisoč, šeststo in tristo petdeset kilogramov ter oznako K. I. D., Kranjska industrijska družba. [2]

Po poškodbah med vojno so leta 1945 najbolj prizadete dele strehe zasilno prekrili z deskami. Novo ostrešje cerkve so napravili leta 1952, stolp pa ponovno prekrili leta 1964. Po novem udaru strele so leta 1992 uredili strelovodno zaščito. Istega leta je cerkev dobila elektriko, pozneje avtomatsko zvonjenje. Leta 1999 so izdelali nove stopnice in podeste v stolpu, vrata ter okna in polkna zvonika. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Gregorja?

V središču Dobravice, na manjši vzpetini. [1]

Iz katerega leta je glavni oltar?

Register navaja leto 1764. [1]

Katerima svetnikoma je posvečen levi stranski oltar?

Sv. Kozmu in Damijanu. [2]

Kdo je naslikal Brezmadežno Marijo?

F. Blaznik leta 1902; župnijski zapis sliko povezuje z glavno oltarno nišo. [2]

Kdaj je bil zgrajen pevski kor?

Hostnik po napisu v kartuši navaja leto 1829. [2]

Kdaj je cerkev dobila tri jeklene zvonove?

Septembra 1924, iz jeseniške livarne. [2]