Ig - Cerkev sv. Martina

Baročna cerkev v jedru Iga

Cerkev sv. Martina stoji v jedru Iga. Register kulturne dediščine sedanjo stavbo povezuje s stavbenikom G. Mačkom in letom 1720. Preprosto zunanjščino členijo lizene, plitvi navpični pasovi na stenah. Dvoranski ladji se pridružujejo pravokotni prezbiterij in dve veliki stranski kapeli. Zvonik pred vhodno stranjo je nadzidan ostanek starejše cerkve. [1][2][3]

Martin Hostnik v župnijski predstavitvi cerkev pripisuje Gregorju Mačku. Navaja primerjavo z njegovo ljubljansko mestno hišo iz let 1717–1718 in tudi strokovno datacijo v leto 1711. Janez Höfler pri baročni stavbi zapisuje negotovo datacijo okoli 1710–1711 ter drugačno umestitev v sredino ali tretjo četrtino osemnajstega stoletja. Te navedbe o času gradnje ostajajo pripisane posameznim virom. [1][2][3]

Srednjeveški oltarji in starejša cerkev

Höfler cerkev posredno prepoznava v omembi vikarja Gotfrida leta 1291, izrecno posvetitev sv. Martinu pa navaja iz listine z dne 12. marca 1380. V srednjeveški cerkvi sta bila dokumentirana oltarja sv. Katarine in Device Marije. Gašper Leimtasch z Iga je pri Katarininem oltarju 16. oktobra 1472 ustanovil kapelanijo. [3]

Marijin oltar je stal v sredini cerkve. Leta 1614 so ga prestavili ob steno; 4. novembra istega leta ga je posvetil škof Tomaž Hren. Ob vizitaciji leta 1665 je bila zabeležena nova Marijina kapela družine Engelshaus s kripto. Ti podatki opisujejo starejšo ureditev, ne samodejno današnjih oltarjev. [3]

Zvonik, kapeli in zakristija

Hostnikov opis navaja dolžino cerkve trideset metrov, širino deset in višino trinajst metrov. Približno štirideset metrov visok zvonik ima osnovo šest krat šest metrov. Pod stolpom kamnita stebra in obočna povezava s cerkveno steno oblikujejo prostor pred glavnim vhodom. Kamniti portal ima letnico 1891, stranski portal pa 1894. [2]

Ladjo prekriva banjasti obok, prezbiterij je križno obokan. Dve prostorni kapeli sta prizidani ob predzadnjih delih ladje. Župnijska predstavitev novo zakristijo povezuje z zidarskim mojstrom Faleschinijem in letom 1882. V jugovzhodni vogal cerkve je vzidan rimski nagrobnik iz podpeškega marmorja; na eni od vidnih površin ima upodobljenega delfina nad valovi. [2]

Glavni oltar in slikarske podobe

Baročna oprema je po registru iz druge polovice osemnajstega stoletja. V glavni oltarni niši je kip sv. Martina med angeli. Hostnik ob njem navaja lesene pozlačene kipe sv. Nikolaja, sv. Erazma, sv. Frančiška Ksaverija in sv. Janeza Nepomuka. Tabernakelj je leta 1880 postavil Franc Zajc iz Ljubljane. [1][2]

Nišo v različnih delih cerkvenega koledarja pokrivata dve veliki sliki. Martina na konju ob beraču je leta 1849 naslikal Josip Egartner, leta 1898 pa podobo obnovil Franc Blaznik. Blaznik je tudi avtor slike Matere Božje med angeli iz leta 1897. Nad vhodom v zakristijo visi Križani, ki ga župnijski opis pripisuje Janezu Mihaelu Reinwaldtu; datacijo okoli leta 1700 podaja kot domnevo. [1][2]

Kregar, Blaznik in Jebačin

Stranska lesena oltarja sta leta 1956 dobila sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega, deli Staneta Kregarja. Desno podobo spremljata kipa sv. Barbare in sv. Lucije, levo pa Marije in Janeza Evangelista. V kapeli sv. Uršule je lesen oltar z Blaznikovo sliko iz leta 1897 ter kipoma sv. Agate in sv. Apolonije. [2]

Oltar v kapeli sv. Družine je iz črnega marmorja. Tudi njegovo sliko je leta 1897 izdelal Franc Blaznik; ob njej sta kipa Petra in Pavla. Blaznikove so še podobe štirih evangelistov na prižnici iz istega leta. Križev pot je delo Antona Jebačina iz leta 1882, okvirje pa je pozlatil Franc Toman. [2]

Zvonovi, orgle in tlak

Župnijski opis nakup štirih bronastih zvonov pri Samassi v Ljubljani umešča v leto 1923. Največji tehta 1819 kilogramov, najmanjši 360; elektrifikacijo in avtomatizacijo navaja za leto 1980. Orgle bratov Ignacija in Ivana Zupana iz Kamne Gorice so po obnovi leta 1925 ostale v uporabi do postavitve novih leta 1994 v mariborski škofijski orglarski delavnici. [2]

Sedanji tlak iz marmornatih plošč in brušenega teraca je iz leta 1961, po načrtu arhitekta Ladislava Gajška. Daritveni oltar proti ljudstvu je bil posvečen 8. novembra 1981. Med vzdrževalnimi posegi Hostnik navaja restavriranje petih oltarjev in čiščenje slik leta 1953, centralno ogrevanje leta 1971 ter novo fasado leta 1991. [2]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev sv. Martina?

V jedru Iga. [1]

Kaj je ostalo od starejše cerkve?

Zvonik pred vhodno fasado, ki so ga ob baročni cerkvi nadzidali. [1]

Kdo je naslikal sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega?

Stane Kregar; stranska oltarja sta ju dobila leta 1956. [2]

Kdo je izdelal sedanji križev pot?

Anton Jebačin leta 1882; okvirje je pozlatil Franc Toman. [2]

Kateri sliki pokrivata glavno oltarno nišo?

Egartnerjev sv. Martin na konju ob beraču iz leta 1849 in Blaznikova Mati Božja med angeli iz leta 1897. [2]

Kdaj je bil urejen sedanji tlak?

Leta 1961 po načrtu Ladislava Gajška, iz marmornatih plošč in brušenega teraca. [2]