Domžale - Cerkev Marijinega vnebovzetja

Cerkev na Goričici

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na manjši vzpetini v jugozahodnem delu Domžal, na vzhodnem robu Stoba. Občinska turistična predstavitev griček Goričica opisuje kot osem do deset metrov visoko vzpetino sredi domžalske ravnine. Za cerkev navaja naslov Tabor 10. Na griču so ob njej še župnišče, pokopališče, veroučna šola in kapela Matere Božje. [1][2]

Čas gradnje prve cerkve ni natančno ugotovljen. Register njeno predhodnico postavlja v srednji vek, občinska predstavitev pa na gotsko obdobje opozarja z dvema ohranjenima sledovoma: kipom Marije z Jezuščkom iz sredine petnajstega stoletja ter ostankom šilastoločnega portala za spovednico pod pevskim korom. Prvo omembo cerkve turistični opis navaja leta 1526. [1][2]

Od srednjeveške ladje do današnje stavbe

Cerkev je usmerjena od vzhoda proti zahodu. Enoladijska stavba se nadaljuje v nekoliko ožji obokan prezbiterij, zahodne fasade se drži zvonik, vzhodno pa zaznamuje mogočen kip Kristusa Kralja. Pred povečavo konec devetnajstega stoletja je imela preprosto obokano ladjo, kvadraten prezbiterij in plitvo apsido. Glavni oltar je po turistični predstavitvi stal približno na mestu sedanjega prednjega lestenca. [1][2][3]

Sredi devetnajstega stoletja so predelali in povišali zvonik ter mu dodali baročno streho. Ob poznejši povečavi so cerkev podaljšali, prizidali stranski kapeli in dozidali prezbiterij s tristranim zaključkom. Register prezidavo datira leta 1892, Janez Höfler pa povečanje in prenovo umešča v leti 1892–1893. Navaja tudi posvetitev 21. avgusta 1898. Leta 1938 so po občinskem opisu prezbiterij še podaljšali in ga pravokotno zaključili. Register opremo označuje kot novorenesančno. [1][2][3]

Nekdanji obrambni tabor

Cerkev je bila zaradi obrambe pred Turki obdana s taborskim obzidjem. Občinski opis razlikuje notranje pravokotno obzidje in nižje, okroglo zunanje obzidje. Notranji obrambni pas so utrjevali štirje stolpi. Proti zahodu sta ga varovala dva okrogla stolpa, vhod pa je vodil skozi poseben stolp na vzhodu. Dodatno ga je varoval mnogokoten stolp na severovzhodnem vogalu. [2]

Na vzhodni in južni del notranjega obzidja so bile naslonjene zidane kašče. Zunanje obzidje se je raztezalo skoraj dvesto metrov v dolžino, obdajal pa ga je jarek z vodo. Celoten kompleks je imel po turistični predstavitvi krožno obliko s premerom petinsedemdeset metrov. Zadnje ostanke taborskega obzidja so podrli konec devetnajstega stoletja ob povečanju cerkve. [2]

Plečnikov leseni pevski kor

Za leseni pevski kor je načrte izdelal Jože Plečnik s svojim učencem Antonom Bitencem. Župnik Matija Tomc je leta 1951 Plečnika osebno prosil za obnovo in povečavo dotrajanega kora. Arhitekt ga je podaljšal vse do oken; konstrukcija sloni na dveh starejših kamnitih stebrih. Ograjo je razdelil na pet reliefno poudarjenih pravokotnih pol in jo povezal s starejšo orgelsko omaro v ozadju. [2]

Leseni deli ograje posnemajo kamnite detajle, med okrasjem pa so geometrijsko oblikovani rastlinski elementi in pentlje. Kor sta pod vodstvom mizarskega mojstra Janeza Vrečarja izdelala Maks Kovač in Marjan Smolnikar. Po Smolnikarjevem pričevanju, navedenem v turističnem opisu, so uporabili tri leta star slavonski hrast. Celotno leseno konstrukcijo so sestavili v Vrečarjevi delavnici in jo v enem kosu ročno prenesli v cerkev. [2]

Maks Kovač je po navedbi turistične predstavitve opisal tudi odstranitev starega kora tik pred namestitvijo novega. Staro ograjo so sestavljale bele rezljane lesene palice, diagonalno položene druga čez drugo, brez polnila. Za novi kor pred postavitvijo niso opravili statičnih izračunov. Njegovo vzdržljivost so po postavitvi preverili s sto domačini, ki so se povzpeli nanj; po opisu je konstrukcija obremenitev vzdržala. [2]

Romarska in župnijska zgodovina

Höfler cerkev leta 1526 navaja z bratovščino sv. Katarine. Opisuje jo tudi kot božjo pot s proščenjem na praznik Marijinega rojstva, izpričanim že leta 1571. Za leto 1801 beleži ustanovitev vikariata, za leto 1908 pa župnije. Občinski opis današnjo možnost obiska povezuje s časom bogoslužja in navaja brezplačen vstop. [2][3]

Pogosta vprašanja

Kje stoji cerkev Marijinega vnebovzetja v Domžalah?

Na Goričici, na manjši vzpetini v jugozahodnem delu Domžal, na vzhodnem robu Stoba. [1]

Kaj se je ohranilo od gotske predhodnice?

Turistični opis navaja kip Marije z Jezuščkom iz sredine petnajstega stoletja in ostanek šilastoločnega portala pod korom. [2]

Kdaj so cerkev povečali konec devetnajstega stoletja?

Höfler povečanje in prenovo umešča v leti 1892–1893, posvetitev pa v 21. avgust 1898. [3]

Kaj je Plečnikov prispevek k notranjosti?

Načrti za leseni pevski kor, pripravljeni z Antonom Bitencem po prošnji župnika Matije Tomca leta 1951. [2]

Ali je nekdanji tabor še ohranjen?

Po občinski predstavitvi so zadnje ostanke taborskega obzidja podrli konec devetnajstega stoletja ob povečanju cerkve. [2]

Kdaj turistična predstavitev navaja možnost obiska?

V času bogoslužja, z brezplačnim vstopom. [2]